V Avstriji nova prepoved: deklice, mlajše od 14 let, v šoli ne smejo več nositi islamskih naglavnih rut
V sosednji Avstriji je z začetkom novega šolskega leta začela veljati pomembna in precej sporna sprememba zakonodaje. Deklice, mlajše od 14 let, v šolah po novem ne smejo nositi naglavnih rut, ki pokrivajo glavo v skladu z islamsko tradicijo. Ukrep je že sprožil burne odzive, saj vlada trdi, da želi z njim zaščititi mlada dekleta, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitno diskriminacijo muslimanske skupnosti in napovedujejo pravne postopke.
Prepoved velja po vsej državi
Nova zakonodaja velja tako za javne kot zasebne izobraževalne ustanove v Avstriji. Dekleta, mlajša od 14 let, v času pouka v šoli ne smejo nositi islamskih naglavnih rut.
Ob začetku šolskega leta se je ureditev najprej začela izvajati na Dunaju, v Spodnji Avstriji in Gradiščanski, nato pa bo veljala tudi v preostalih avstrijskih zveznih deželah.
Zakon sicer predvideva določene izjeme. Pravila ne veljajo enako za vse dejavnosti, ki potekajo zunaj šolskih prostorov, vključno z določenimi oblikami pouka in šolskimi prireditvami zunaj šole.
Za kršitve so predvidene tudi globe
Avstrijske oblasti so za kršitve nove zakonodaje predvidele denarne kazni. Globe lahko znašajo od 150 do 800 evrov, v določenih primerih pa se lahko izrečejo tudi večkrat.
Pred uvedbo globe naj bi šola najprej opravila pogovor z učenko oziroma njenimi starši. Če se pravila kljub temu ne bodo upoštevala, lahko sledijo nadaljnji ukrepi.
Prav višina predvidenih kazni je med najbolj kritiziranimi deli nove zakonodaje.
Vlada: cilj je zaščita deklet
Avstrijska vlada ukrep zagovarja predvsem z argumentom zaščite otrok in spodbujanja svobode mladih deklet.
Predstavniki oblasti poudarjajo, da želijo preprečiti morebitne pritiske na deklice in zagotoviti večjo enakost med spoloma. Po njihovem mnenju zakon predstavlja ukrep za zaščito otrok pred prisilo in družbenim pritiskom.
Toda takšna razlaga ni prepričala vseh.
Muslimanska skupnost ostro proti
Avstrijska Islamska verska skupnost je zakon označila za diskriminatoren in opozorila, da posega v temeljne pravice ter versko svobodo muslimanskih deklet.
Napovedani so tudi pravni izzivi pred avstrijskim ustavnim sodiščem.
Vprašanje je še posebej občutljivo zaradi preteklih odločitev sodišča. Avstrijsko ustavno sodišče je namreč leta 2020 že razveljavilo prejšnjo prepoved naglavnih rut v osnovnih šolah, saj je presodilo, da je bila ureditev diskriminatorna in v nasprotju z načelom verske nevtralnosti države.
Tokrat avstrijska vlada zatrjuje, da je bila nova zakonodaja pripravljena drugače in da naj bi bila skladna z ustavo.
Protesti in burni odzivi
Nova prepoved je že povzročila številne odzive v javnosti. Organizacije, ki nasprotujejo zakonu, opozarjajo, da bi lahko ukrep dodatno povečal napetosti in protimuslimansko razpoloženje v državi.
Nekatere študentske in leve organizacije so zaradi prepovedi napovedale proteste.
Vprašanje naglavnih rut tako v Avstriji ponovno postaja ena najbolj občutljivih političnih in družbenih tem.
Kako je s tem v Sloveniji?
Slovenija ima glede tega vprašanja drugačno ureditev. Splošne prepovedi nošenja islamskih naglavnih rut v slovenskih šolah ni.
Slovenska zakonodaja zagotavlja versko svobodo, prav tako pa ni zakona, ki bi učencem na splošno prepovedoval nošenje verskih oblačil ali simbolov v šolskih ustanovah.
V Avstriji se bo zdaj pokazalo, kako se bo nova ureditev izvajala v praksi in predvsem, ali bo prestala morebitno presojo ustavnega sodišča.
Nova zakonodaja je tako že prvi dan odprla veliko vprašanj. Medtem ko avstrijska vlada govori o zaščiti mladih deklet in preprečevanju pritiska nanje, nasprotniki opozarjajo, da gre za poseg v versko svobodo.
Jasno pa je, da razprava o prepovedi še zdaleč ni končana in da bo odločitev Avstrije v prihodnjih mesecih verjetno še naprej močno odmevala doma in tudi drugod po Evropi.
