data-nosnippet>
Pred začetkom dvodnevnega vrha zveze Nato v Ankari je slovenski premier Janez Janša opozoril na položaj Slovenije znotraj zavezništva. Po njegovih besedah država trenutno zaostaja pri izpolnjevanju dogovorjenih obrambnih ciljev, kar po njegovem mnenju vpliva tako na njen mednarodni ugled kot tudi na nacionalno varnost.
Vrh Nata je namenjen razpravam o prihodnosti zavezništva, povečanju obrambnih izdatkov, razvoju obrambne industrije, krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti in nadaljnji podpori Ukrajini. Voditelji držav članic bodo obravnavali tudi načrte za uresničevanje ciljev, dogovorjenih na lanskem vrhu.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pred srečanjem poudaril, da od držav članic pričakuje jasne načrte za postopno povečanje obrambnih izdatkov do leta 2035. Cilj je, da članice za področje obrambe in z njo povezane naložbe namenijo skupno pet odstotkov bruto domačega proizvoda.
Janša je ob prihodu na vrh poudaril, da je Slovenija trenutno edina članica zavezništva, ki po njegovih besedah še vedno ne dosega meje dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za temeljne obrambne izdatke. Ocenil je, da to zmanjšuje zaupanje partnerjev in odpira vprašanja o pripravljenosti države za izpolnjevanje prevzetih obveznosti.
Premier je ob tem kritično ocenil odločitve prejšnje vlade glede razporejanja javnih sredstev. Menil je, da bi morale biti obrambne zmogljivosti med prednostnimi nalogami države, pri čemer je izpostavil več projektov, za katere ocenjuje, da so bili financirani pred pomembnejšimi varnostnimi potrebami.
Slovenija je v tem trenutku edina članica @NATO, ki ostaja pod 2% BDP, namenjenih za obrambo. Ogrožena ni zgolj kredibilnost 🇸🇮 države v zavezništvu, ampak predvsem
naša lastna varnost. Res kdo verjame, da smo pametnejši od vseh ostalih 31 članic? Predvsem pa: zakaj so… pic.twitter.com/DzMQZpuNqM— Janez Janša (@JJansaSDS) July 7, 2026
Po podatkih zveze Nato bodo evropske članice zavezništva in Kanada letos za temeljne obrambne potrebe namenile približno 634 milijard ameriških dolarjev. To predstavlja nadaljnjo rast obrambnih izdatkov v primerjavi z lanskim letom, čeprav nekoliko manjšo kot v prejšnjem obdobju.
Ocene kažejo, da bodo evropske zaveznice in Kanada letos za temeljno obrambo namenile povprečno 2,53 odstotka bruto domačega proizvoda, dodatnih 1,4 odstotka BDP pa za druge naložbe, povezane z varnostjo in obrambo.
Vprašanje obrambnih izdatkov ostaja ena osrednjih tem letošnjega vrha, saj želi Nato v prihodnjih letih še okrepiti skupne obrambne zmogljivosti in pripravljenost držav članic na nove varnostne izzive.
