Nedeljski referendumi so za nami, politična zgodba pa se očitno šele začenja. Premier Janez Janša je napovedal spremembe zakonodaje, ki ureja delovanje Državne volilne komisije (DVK), omenil pa je tudi možnost krivdne razrešitve njenih članov.
Napoved je objavil na družbenih omrežjih. Zapisal je, da namerava vlada v prihodnjih dveh tednih v državni zbor poslati predlog zakonskih sprememb, povezanih z DVK.
»Pa tudi kakšna kazenska ovadba ni izključena,« je napovedal Janša.
Kaj je sprožilo napoved?
Janševa napoved je sledila očitkom o nepravilnostih pri glasovanju in štetju glasovnic. Pojavile so se tudi navedbe o neskladjih med številom oddanih glasovnic in številom volivcev.
Posebej so izpostavili volišče v Mrzli vasi pri Brežicah. Tam naj bi bilo oddanih več glasovnic, kot je bilo volivcev, ki so glasovali.
Vprašanja so se pojavila tudi ob ljubljanskem volišču Omnia. Tokrat so ga uredili v prostorih Športnega društva Moste, ne pa na eni od prejšnjih lokacij.
»Zamrznjeno« spletno poročanje
Predstavnike SDS je zmotilo še nekaj drugega. Po njihovih navedbah se je izid referenduma o ukinitvi rtv-prispevka v času od 00.50 do prve jutranje posodobitve ob 6.20 spremenil do te mere, da se je večinsko mnenje obrnilo na stran nasprotnikov ukinitve.
Ob 00.50 so namreč na spletni strani DVK nehali posodabljati izide. Prav ta časovna vrzel je med tistimi, ki so se pritožili, vzbudila največ vprašanj.
Kaj pravijo na DVK?
Na DVK Janševega zapisa ne želijo komentirati. Opozorili so le, da izidi še niso ne dokončni ne uradni.
Dodali so, da doslej še niso prejeli nobenega uradnega ugovora na delo organov DVK. Ponovili so tudi, da so volilne komisije štele in vnašale podatke tudi po 00.50. Po njihovih besedah se je osvežila le javna spletna stran, in sicer šele zjutraj.
Napovedi niso sprejete odločitve
Pomembno je razlikovati med napovedmi in dejanskimi koraki. Janša je sicer omenil možnost predlogov za krivdno razrešitev članov Državne volilne komisije, vendar to še ne pomeni, da je bil postopek razrešitve že uveden.
Prav tako še niso bile vložene nobene kazenske ovadbe. Vlada naj bi zakonodajne spremembe pripravila v dveh tednih, za zdaj pa ostaja odprto, kakšne konkretne rešitve bo predlagala in na katere člane komisije bi se morebitni postopki nanašali.
Kaj to pomeni za volivce?
Državna volilna komisija je organ, ki skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter za objavo izidov. Zato vsaka razprava o njenem delovanju zadeva zaupanje volivcev v postopek, na katerem temelji demokratično odločanje.
Spor v ozadju je razmeroma preprost. Na eni strani so očitki o nepravilnostih in nejasnostih pri objavi izidov, na drugi pa pojasnila DVK, da štetje ni obstalo, ampak se je zgolj z zamikom osvežil javni prikaz.
Kaj sledi?
Ali bodo očitki dobili uradno obliko, bo odvisno od prihodnjih korakov. Treba bo počakati na konkretni predlog vlade, ki naj bi bil v državnem zboru v dveh tednih.
Odprto je tudi, ali bo kdo vložil uradni ugovor in kakšen bo dokončni uradni izid referendumov. Dokler tega ni, ostaja vse skupaj pri napovedih in pojasnilih obeh strani.
Za zdaj torej velja, da gre za napovedi, ne za sprejete odločitve. Kaj točno bo vlada predlagala in koga bi spremembe zadele, bomo izvedeli šele, ko bo predlog zakona javno na mizi.
Spremljajte nadaljnji razvoj dogodkov, saj se zgodba po nedeljskih referendumih očitno šele začenja.
