.png)
Ob dnevu reformacije, ki ga v Sloveniji praznujemo 31. oktobra, so se z poslanicami oglasili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik SDS Janez Janša ter predsednika državnega zbora in državnega sveta, Zoran Stevanović in Marko Lotrič. Vsi so izpostavili pomen slovenskega jezika, kulture in narodne identitete.
Čeprav so poudarki nekoliko različni, se skozi vse štiri poslanice vleče ista nit: slovenska beseda je bila in ostaja temelj naroda. Poglejmo, kaj je sporočil vsak od njih.
Pirc Musar: jezik je Slovencem omogočil obstanek
Predsednica republike je poudarila pomen slovenskih protestantov za razvoj slovenskega jezika in kulture. Državljane je pozvala k spoštovanju, negovanju in ohranjanju jezika, kulture ter skupne dediščine tudi za prihodnje rodove.
Spomnila je na posameznike, ki so v 16. stoletju s svojim delovanjem na verskem področju odločilno zaznamovali tudi razvoj slovenskega jezika in kulture. Posebej je izpostavila Jurija Dalmatina, ki je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo.
Dalmatinov prevod je po njenih besedah s svojim jezikovnim bogastvom pustil trajen pečat v slovenski kulturni dediščini. Skupaj z Bohoričevo slovnico je tlakoval pot slovenskemu knjižnemu jeziku ter prihodnjim rodovom zapustil dragoceno sporočilo o moči, lepoti in izrazni bogatosti slovenščine.
Prav jezik je Slovencem omogočil, da so skozi burna stoletja evropske zgodovine obstali kot narod z lastno identiteto, kulturo in izročilom, je poudarila predsednica.
»Naj nas ta praznik navdihuje, da bomo svoj jezik, kulturo in skupno dediščino spoštovali, negovali in ohranjali tudi za prihodnje rodove,« je zapisala Pirc Musar.
Janša: najprej knjiga, nato država
Predsednik SDS Janez Janša je v svoji poslanici reformacijo označil za enega prvih velikih korakov na poti stoletnega hrepenenja Slovencev po svobodi. Spomnil je na besede Primoža Trubarja »Lubi Slovenci!«, s katerimi je pred skoraj petimi stoletji nagovoril narod.
Kot je zapisal, je slovenska beseda že v času, ko Slovenija še ni obstajala kot država, povezovala ljudi v skupnost. Ta je skozi stoletja kljubovala tujim oblastem in poskusom potujčevanja ter ohranila svojo identiteto.
»Najprej smo dobili slovensko knjigo. Stoletja pozneje smo si izborili še slovensko državo,« je poudaril Janša.
Izpostavil je dosežke Trubarja, Dalmatina, Bohoriča in drugih reformatorjev, ki so po njegovih besedah položili temelje narodne zavesti. Ta je stoletja pozneje dozorela v odločitvi za samostojno Slovenijo.
Spomnil je tudi, da so Slovenci med prvimi evropskimi narodi dobili celoten prevod Svetega pisma in moderno slovnico. To po njegovih besedah ni bil le kulturni dosežek, temveč dokaz, da slovenski narod pripada veliki evropski družini narodov.
Reformacija je po Janševih besedah prižgala plamen, ki skozi stoletja ni ugasnil in gori še danes. Poslanico je sklenil s čestitko ob prazniku in pozivom k ponosu na slovensko zgodovino, jezik in državo.
Stevanović: znanje in kakovost javnega dialoga
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je v poslanici zapisal, da je reformacija slovenskemu človeku približala znanje in možnost samostojnega razumevanja sveta. Slovenskemu jeziku pa je dala trdnost, na kateri se je razvijala narodna zavest.
Spomnil je na Trubarjevi deli Katekizem in Abecednik, s katerima je slovenščina stopila na pot knjižnega jezika ter dobila moč povezovanja in utrjevanja zavesti o narodni pripadnosti.
Po njegovih besedah nas zgodovinska pot od prve slovenske knjige do samostojne države povezuje s potrebo, da o sebi in svoji prihodnosti presojamo z znanjem, samozavestjo in odgovornostjo.
Opozoril je, da praznik ne govori zgolj o zgodovinskem spominu, temveč tudi o vrednosti besede danes, kakovosti javnega dialoga in odgovornosti pri sprejemanju odločitev, ki bodo vplivale na prihodnost.
»Prva slovenska knjiga je odprla pot jeziku, jezik je pomagal ohraniti narod, narod pa je ustvaril državo. Danes je na nas, kakšno prihodnost ji bomo dali,« je sklenil Stevanović.
Lotrič: tudi nestrinjanje lahko izrazimo dostojno
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je dan reformacije označil za praznik, ki nas spominja na moč besede, znanja in neustrašnosti. Poudaril je, da so slovenski reformatorji s prvimi tiskanimi knjigami v slovenskem jeziku postavili temelje knjižnega jezika. Utrdili so tudi zavest o skupnosti, ki je pozneje privedla do samostojne države.
Dediščina reformatorjev nas po njegovih besedah zavezuje k negovanju slovenščine, spodbujanju izobraževanja ter ohranjanju prostora za svobodno in kritično misel.
Izpostavil je tudi pomen branja, ki ljudem pomaga presojati informacije in oblikovati lastna stališča. Opozoril je še na potrebo po več spoštljive besede in pripravljenosti za poslušanje v parlamentu ter širšem javnem prostoru.
»Tudi odločno nestrinjanje lahko izrazimo dostojno,« je poudaril Lotrič.
Dodal je, da je treba z besedami in ravnanjem krepiti medsebojno spoštovanje ter iskati poti sodelovanja v skupno dobro.
Kaj imajo poslanice skupnega?
Če poslanice preberemo skupaj, se pokaže jasna rdeča nit. Trubar, Dalmatin in Bohorič se pojavljajo kot ključni imeni, slovenski jezik pa kot vez, ki je narod ohranila skozi stoletja. Poudarjena je tudi povezava med prvo slovensko knjigo in današnjo samostojno državo.
Hkrati so nekateri govorniki opozorili, da praznik ni le pogled v preteklost. Stevanović je izpostavil odgovornost pri odločitvah in kakovost javnega dialoga, Lotrič pa spoštljivo besedo in kritično mišljenje. Dan reformacije tako ostaja priložnost, da se ustavimo ob vprašanju, kaj za nas pomeni slovenska beseda.
