data-nosnippet>
Slovenija se je na letošnjem vrhu zveze Nato znašla pod povečanim pritiskom zaradi obrambnih izdatkov in neizpolnjenih zavez do zavezništva. Premier Janez Janša je ob robu srečanja odkrito spregovoril o položaju države ter poudaril, da se je Slovenija prvič znašla v neprijetnem položaju predvsem zaradi obljub, ki po njegovih besedah niso bile uresničene.
Janša je dejal, da težava ni zgolj v višini obrambnih izdatkov, temveč predvsem v izgubljenem zaupanju partnerjev. Po njegovem mnenju mora Slovenija znova dokazati, da stoji za svojimi besedami in da bo v prihodnje izpolnila zaveze, ki jih prevzame.
Ob tem je poudaril, da trenutnih razmer ni mogoče spremeniti čez noč. Napovedal je postopne ukrepe, s katerimi naj bi država izboljšala svoj položaj znotraj zavezništva, pri čemer je izpostavil pomen preglednega prikazovanja obrambnih izdatkov in doslednega spoštovanja mednarodnih obveznosti.
“Nato ni imel pripomb na slovenski obrambni načrt, ameriški generali so bili navdušeni nad slovensko doktrino, nato pa se je menjala ameriška vlada, ki želi zgolj prodajati orožje,” je v Odmevih nekdanji premier Golob pojasnil kritičnost Nata do Slovenije https://t.co/JU79telRPm
— 📱MMC RTV Slovenija (@rtvslo) July 7, 2026
Slovenija je letos edina članica Nata, katere obrambni izdatki ostajajo pod mejo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda. Prav zaradi tega je država deležna dodatne pozornosti zaveznikov, ki od članic pričakujejo izpolnjevanje skupno dogovorjenih ciljev.
Premier je ob tem izpostavil tudi zahtevne javnofinančne razmere. Po njegovih besedah pripravo rebalansa državnega proračuna otežuje negotovost glede morebitnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Dokler ni jasno, kakšna bo odločitev pristojnih institucij, je po njegovem mnenju težko načrtovati prihodnje proračunske obveznosti.
Zato je pozval pristojne organe, naj čim prej sprejmejo odločitev glede referendumske pobude, saj bi to vladi omogočilo lažje načrtovanje državnih financ in pripravo nadaljnjih ukrepov.
Na Janševe izjave se je odzval tudi nekdanji premier Robert Golob. Poudaril je, da po njegovem mnenju Nato v času njegove vlade ni imel bistvenih pripomb na slovenski obrambni načrt. Dodal je, da je bila slovenska obrambna doktrina deležna pozitivnih ocen, kasnejše spremembe odnosa pa je povezal s spremembo političnega vodstva v Združenih državah Amerike.
Golob meni, da so se po menjavi ameriške administracije spremenile tudi prioritete zavezništva, pri čemer je izpostavil večji poudarek na obrambni industriji in oboroževanju. S tem je zavrnil očitke, da je Slovenija v času njegove vlade zanemarjala svoje obveznosti.
Prvič je Slovenija na vrhu Nata poziciji, ko malo sklanjamo glave. Ne toliko zaradi številk, ampak predvsem zaradi prelomljenih obljub. Povsem jasno in pošteno je, da tudi mi naredimo svojo domačo nalogo in prispevamo svoj delež. Kako priti iz te situacije?
Čez noč se to ne da.… pic.twitter.com/2klSKYr8U9
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 8, 2026
Razprava o obrambnih izdatkih tako ostaja eno ključnih političnih vprašanj v Sloveniji. Medtem ko vlada napoveduje postopno izpolnjevanje mednarodnih zavez in izboljšanje zaupanja med partnerji, opozicija vztraja, da so bile obljube dane v skladu z razmerami tistega časa. Kako hitro bo Slovenija dosegla zastavljene cilje na področju obrambe, bo tako ostalo pomembna tema tudi v prihodnjih mesecih.
