Premier Janša je znova usmeril kritike v RTV Slovenija. Javni zavod naj bi po njegovih besedah v referendumski kampanji sodeloval v nasprotju z zakonom: »Nezakonito je sodelovala v referendumski kampanji«.
Ozadje je posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, ki je bil 11. oktobra. Večina volilcev je glasovala proti ukinitvi, razlika pa je bila zelo majhna, le nekaj več kot tisoč glasov.
Zgodba se s tem še ni končala. Po novem se odpira vprašanje, kako bo vlada ravnala z voljo volilcev, ko na mizi že ležijo novi predlogi za posvetovalne referendume.
»Nezakonito je sodelovala v referendumski kampanji«
Kaj je Vrečka zanimalo?
Vrečko je zanimalo, ali bo vlada upoštevala voljo ljudi s posvetovalnega referenduma o RTV-prispevku. To je vprašanje postavilo v luči že vloženih predlogov za razpis novih posvetovalnih referendumov.
Gre za tri teme, ki se dotikajo marsikoga. Prva je znižanje DDV na energijo in hrano, druga prepoved zakrivanja obraza na javnem kraju, tretja pa racionalizacija javne uprave.
Vsaka od njih je sama po sebi dovolj velika, da razpali razpravo. Skupaj pa nakazujejo, da bi lahko državljani v kratkem spet dobili priložnost, da povedo svoje.
Zakaj je pomembna razlika tisoč glasov?
Izid referenduma o RTV-prispevku je bil izjemno tesen. Ko je razlika med obema stranema tako majhna, vsak glas še toliko bolj šteje, zato se tudi razprava o tem, kaj je na izid vplivalo, hitro zaostri.
Prav v tem je ostrina Janševe izjave. Če kdo trdi, da je kampanja potekala v nasprotju z zakonom, to neposredno meri na vprašanje, kako zanesljiv je bil rezultat. V izvirnem besedilu sicer ni navedeno, kako je premier svojo oceno utemeljil.
Ni pa odgovora na drugo vprašanje: ali bo vlada izid posvetovalnega referenduma upoštevala ali ne. V izvirnem besedilu njen odgovor ni naveden, zato ostaja odprto.
Kaj sploh je posvetovalni referendum?
Posvetovalni referendum je že po imenu namenjen temu, da se ugotovi mnenje volilcev. Z njim država preveri, kako ljudje gledajo na določeno vprašanje, preden se politika odloči za nadaljnje korake.
Prav zato je toliko pomembneje, kako se politika odzove na izid. Če ga upošteva, volilci dobijo občutek, da njihov glas nekaj velja. Če ga ne, se pogosto zastavi vprašanje, čemu sploh služijo takšna glasovanja.
Vprašanje, ki ga je zastavil Vrečko, se zato ne nanaša le na RTV-prispevek. Vlado sprašuje tudi po tem, kako bo ravnala v prihodnje, če bodo razpisani novi posvetovalni referendumi o DDV, zakrivanju obraza in javni upravi.
Kaj to pomeni za vas?
Teme, ki so zdaj v ospredju, se tičejo vsakdana. Cene energije in hrane občutimo vsi, o javni upravi in javnem redu pa ima mnenje skoraj vsak.
Če bodo posvetovalni referendumi res razpisani, bodo imeli volilci možnost, da svoje mnenje izrazijo. Smiselno je spremljati, kako bo politika ravnala z izidom referenduma o RTV-prispevku, saj to nakazuje, kako bi lahko ravnala tudi z naslednjimi.
Spor med premierom in javno radiotelevizijo je očitno še daleč od konca. Vse je odvisno od tega, kakšen bo odgovor vlade in ali bodo predlogi za nove referendume res prišli do glasovanja.
Do takrat ostaja ključno vprašanje enako: ali bo volja volilcev, izražena na referendumu 11. oktobra, na koncu tudi upoštevana? Odgovor bo marsikaj povedal o odnosu oblasti do glasu državljanov.
