Jelinčič ostro nad nevladnike: »Vzemite jim vse dotacije in naj začnejo delati«
Zmago Jelinčič Plemeniti je z novim javnim nastopom znova dvignil precej prahu. Tokrat se je lotil nevladnih organizacij, še posebej Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), pri čemer ga je poleg financiranja iz javnih sredstev zmotila tudi palestinska zastava, ki jo je opazil v bližini njihovih prostorov. Njegove besede so bile ostre in brez ovinkarjenja. Zavzel se je za popolno ukinitev državnega financiranja nevladnih organizacij ter jim očital, da po njegovem mnenju ne delujejo v interesu Slovenije.
Jelinčič izpostavil milijone iz državnega proračuna
V svojem nastopu je Jelinčič posebno pozornost namenil denarju, ki ga CNVOS prejema iz javnih virov.
Po njegovih besedah je organizacija v desetih letih iz državnega proračuna prejela več kot 3,1 milijona evrov. Jelinčič se je ob tem vprašal, za kaj je bil ta denar porabljen, nato pa izrazil prepričanje, da država takšnih organizacij ne bi smela več financirati.
Njegova kritika je bila usmerjena tudi v širše delovanje nevladnega sektorja. Po njegovem mnenju nekatere organizacije podpirajo posameznike in pobude, za katere meni, da niso v skladu z interesi Slovenije.
Razburila ga je palestinska zastava
Posebej opazen del njegovega nastopa je bil povezan s palestinsko zastavo.
Jelinčič je opozoril, da ob prostorih CNVOS ni opazil slovenske zastave, temveč palestinsko. To je povezal s svojim širšim nasprotovanjem podpori palestinskim pobudam in organizacijam, ki se ukvarjajo z dogajanjem na Bližnjem vzhodu.
Pri tem je uporabil zelo ostre besede in dejal, da bi morali tisti, ki jih bolj zanima Palestina kot Slovenija, po njegovem mnenju oditi tja. Njegove izjave so bile očitno namenjene predvsem kritiki političnih in družbenih stališč, ki jih pripisuje delu nevladnega sektorja.
Kaj sploh počne CNVOS?
CNVOS ni klasična nevladna organizacija, ki bi izvajala eno samo dejavnost, ampak podporna organizacija za širši slovenski nevladni sektor. Ustanovljena je bila leta 2001.
Organizacija nevladnim društvom in drugim organizacijam med drugim pomaga pri pravnih vprašanjih, izobraževanju, spremljanju razpisov ter njihovem organizacijskem razvoju. Ukvarja se tudi z zastopanjem interesov nevladnih organizacij.
Direktor CNVOS je Goran Forbici, ki je obenem predsednik sveta RTV Slovenija.
Prav vprašanje javnega financiranja nevladnih organizacij je v Sloveniji že dlje časa predmet političnih razprav. Kritiki opozarjajo na višino sredstev, ki jih organizacije prejemajo iz javnih virov, medtem ko zagovorniki poudarjajo, da država s temi sredstvi pogosto financira konkretne storitve in programe.
Jelinčič zahteva ukinitev dotacij
Jelinčič je bil pri svojem predlogu zelo jasen. Zavzel se je za to, da bi država organizacijam, za katere meni, da delujejo proti interesom Slovenije, prenehala zagotavljati javna sredstva.
Po njegovem bi bilo treba takšnim organizacijam ukiniti dotacije in donacije ter jih prenehati finančno podpirati.
Njegove izjave so bile usmerjene predvsem v politično vprašanje, kdo in pod kakšnimi pogoji naj bi bil upravičen do javnega denarja. Pri tem pa ni predstavil podrobnega predloga, po katerih merilih bi država določala, katere nevladne organizacije bi še lahko prejemale sredstva in katere ne.
»Naj začnejo delati«
Jelinčič svojega nastopa ni zaključil pri vprašanju financiranja. Svoje nasprotovanje je podkrepil še z zelo neposredno pripombo o delu nevladnikov.
Po njegovem mnenju bi morali tisti, ki jih kritizira, namesto prejemanja državnih sredstev začeti opravljati drugačno delo. Pri tem je uporabil tudi precej zajedljivo primerjavo z lopatami, krampi in samokolnicami.
Prav ta del njegovega nastopa je bil med najbolj provokativnimi, saj je želel z njim poudariti svoje prepričanje, da bi morali ljudje, ki delujejo v nevladnih organizacijah, po njegovem mnenju opravljati bolj »konkretno« delo.
Razprava o javnem denarju se bo nadaljevala
Jelinčičev nastop je tako ponovno odprl eno od stalnih vprašanj slovenske politike: koliko javnega denarja naj država namenja nevladnemu sektorju in kako naj preverja, ali so sredstva porabljena učinkovito.
Po drugi strani pa je pomembno, da se javno financiranje nevladnih organizacij ne nanaša zgolj na politično aktivne skupine. Nevladni sektor vključuje številna društva in organizacije s področij sociale, kulture, športa, izobraževanja, prostovoljstva, humanitarne pomoči in drugih dejavnosti.
Prav zato je vprašanje financiranja precej širše od posamezne politične polemike.
Jelinčič je s svojim nastopom jasno pokazal, kakšno je njegovo stališče: meni, da bi bilo treba državno financiranje določenega dela nevladnega sektorja bistveno zmanjšati oziroma povsem ukiniti. Njegove izjave bodo zato verjetno še naprej sprožale odzive tako med nevladnimi organizacijami kot tudi v političnih krogih.
V času, ko se v Sloveniji ponovno odpirajo vprašanja o porabi javnega denarja, vlogi nevladnih organizacij in njihovem vplivu na družbo, pa je mogoče pričakovati, da razprava s tem še zdaleč ni končana.
