Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič sta ob sproščenem kosilu razkrila, kje sta se pravzaprav spoznala. Pa ne v parlamentu, ne v vladi in ne na političnem sestanku, ampak v vrtcu, v skupini Srnice.
Ko je beseda nanesla na njuno prvo srečanje, sta morala najprej malo pobrskati po spominu. »Kje sva se spoznala?« sta se vprašala, odgovor pa je prišel kar hitro. »V vrtcu, skupina srnice,« sta se spomnila.
Skupni vrtec, skupna zgodba
Oba sta namreč v isti vrtec vozila svoje otroke. Skupina Srnice je bila tako prva skupna točka njune zgodbe. Iz bežnega starševskega poznanstva se je skozi leta razvilo sodelovanje, ki je danes dobilo tudi politično razsežnost.
Vrtec je za številne starše prvi kraj, kjer se spletejo nova poznanstva. Jutranja slovesa, popoldanska prevzemanja otrok, skupne prireditve in kratki pogovori na hodniku znajo povezati ljudi, ki jih sicer morda ne bi povezovalo nič. Da se iz takšnega poznanstva razvije skupna politična pot, pa vsekakor ni vsakdanja zgodba.
V sproščenem pogovoru sta razkrila še nekaj osebnejših drobcev. Med njima naj bi bil bolj trmast Rop. Ta je povedal, da pri njej ceni predvsem načelnost in to, da so ji pomembni principi.
Klakočar Zupančičeva pa je pri Tonetu, kot ga je poimenovala v pogovoru, izpostavila predvsem njegovo človečnost. Lastnosti, ki ju izpostavljata drug pri drugem, sta torej različni: on ceni načelnost, ona človečnost.
»V vrtcu, skupina srnice.«
Njuno današnje politično sodelovanje ima torej korenine precej dlje v preteklosti, kot bi marsikdo pričakoval.
Nova stranka in lokalne volitve
Nekdanji predsednik vlade Anton Rop in nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sta septembra ustanovila novo politično stranko Ljubljana smo vsi. Stranki tudi sopredsedujeta.
Na prihajajočih lokalnih volitvah se Rop podaja v tekmo za ljubljanskega župana. Klakočar Zupančičeva bo kandidirala za mestno svetnico oziroma nastopila kot nosilka liste.
Skupno pot sta javno začela napovedovati že poleti. Takrat je Klakočar Zupančičeva potrdila, da pripravljata skupno listo za volitve v prestolnici.
Danes tako skupaj nastopata tudi na dogodkih in predstavljata svoje poglede na prihodnost Ljubljane. Na spletni strani stranke poudarjata idejo mesta, ki naj bi bolj poslušalo prebivalce in jim olajšalo vsakdanje življenje.
Na lokalnih volitvah volivci običajno odločajo o ljudeh, ki bodo vodili mesto, in o sestavi mestnega sveta. Zato je koristno, da se pred odločitvijo seznanijo s tem, kdo kandidira in kaj kandidati sploh ponujajo.
Manj formalna plat političnega tandema
Ob vseh programskih in političnih vprašanjih sta z zgodbo iz vrtca pokazala še manj formalno stran svojega sodelovanja. Njuno poznanstvo se namreč ni začelo med politiki, ampak med starši otrok v isti vrtčevski skupini.
Prav zato je njun odgovor o Srnicah ponudil nekoliko nepričakovan vpogled v ozadje današnjega političnega tandema. Mnogo let pozneje sta od skupne vrtčevske skupine prišla do skupne liste in skupnega nastopa na lokalnih volitvah.
Takšne zgodbe so za javnost pogosto zanimive prav zato, ker politike pokažejo v povsem vsakdanji luči. Ne kot nosilce funkcij, ampak kot starša, ki sta nekoč svoje otroke vozila v isti vrtec. Hkrati razkrivajo, da imajo lahko tudi sodelovanja, ki so danes na očeh javnosti, povsem preproste začetke.
Obenem so opomnik, da se politične poti pogosto začnejo povsem zasebno, v krogu znancev ali drugih staršev. Šele pozneje dobijo ime, program in kandidatno listo.
Če vas zanima, kaj stranka Ljubljana smo vsi ponuja, si lahko ogledate njeno spletno stran, kjer je predstavljena ideja mesta, ki bolj posluša prebivalce. Pred odločitvijo je smiselno pogledati tudi programe drugih list in kandidatov ter jih primerjati med seboj.
Ali bo ta zgodba o poznanstvu iz vrtca prerasla v uspešno politično pot, je seveda drugo vprašanje. Kako uspešna bo, bodo odločili ljubljanski volivci na volitvah.
Do takrat pa bo Srnic med bralci in volivci najbrž še kar nekaj govora. Vi ste se kdaj spoznali v kakšni podobno nepričakovani okoliščini?
