Kulturni bon v vrednosti 200 evrov? Predlog bi mladim omogočil obisk koncertov, kina in muzejev

Slovenski mladi bi lahko v prihodnje dobili novo obliko finančne podpore za dostop do kulture. Poslanska skupina Svoboda je v državni zbor vložila predlog zakona, ki predvideva uvedbo kulturnega bona v vrednosti 200 evrov. Namen ukrepa je spodbuditi zanimanje mladih za kulturne vsebine ter jim olajšati dostop do knjig, gledaliških predstav, koncertov, muzejev in drugih kulturnih dogodkov. Če bo predlog sprejet, bi bon prejel vsak mladostnik ob dopolnjenem 16. letu starosti, porabiti pa bi ga bilo mogoče v naslednjih petih letih.

Komu bi bil kulturni bon namenjen?

Po predlogu zakona bi kulturni bon pripadal vsem mladim, ki dopolnijo 16 let.

Vsak upravičenec bi prejel 200 evrov, sredstva pa bi lahko koristil do dopolnjenega 21. leta starosti. Predlagatelji menijo, da bi takšen ukrep mladim omogočil več stika s kulturnimi vsebinami in spodbudil dolgoročno zanimanje za umetnost ter kulturno dediščino.

Za kaj bi bilo mogoče porabiti bon?

Predlog predvideva precej širok nabor upravičenih vsebin.

Mladi bi lahko bon uporabili za nakup knjig v slovenskem jeziku, obisk gledaliških, glasbenih in plesnih predstav, ogled razstav v muzejih in galerijah ter za obisk kinodvoran, ki sodelujejo v mreži art kino. V sistem bi bili vključeni javni zavodi, nevladne organizacije s statusom v javnem interesu na področju kulture in drugi upravičeni ponudniki, med njimi tudi knjigarne.

Zgled po turističnih bonih

Predlagatelji pojasnjujejo, da bi sistem deloval podobno kot turistični boni, ki jih je Slovenija uvedla med epidemijo covida-19.

Po njihovem mnenju bi preprost način koriščenja omogočil, da bi se mladi sami odločali, katere kulturne vsebine jih najbolj zanimajo. Cilj ni usmerjati izbire, temveč omogočiti večjo dostopnost kulture različnim interesom in generacijam mladih.

Predlog je sprožil tudi politične odzive

Predstavitev zakona je že sprožila razpravo med političnimi strankami.

Predstavniki Svobode poudarjajo, da ukrep ni namenjen financiranju posameznih ustvarjalcev, temveč neposredno mladim, ki sami odločajo, kako bodo bon porabili. Po drugi strani so iz Slovenske demokratske mladine opozorili, da bi moral biti bon namenjen predvsem slovenski kulturi in kulturni dediščini.

Navdih iz tujine

Predlagatelji se pri pripravi zakona sklicujejo na izkušnje več evropskih držav.

Podobne kulturne bone ali vavčerje so v različnih oblikah že uvedle države, kot so Francija, Italija, Španija, Nemčija in Hrvaška. Po njihovem mnenju so se takšni ukrepi izkazali kot učinkovit način za povečanje zanimanja mladih za kulturne dejavnosti.

Predlog čaka zakonodajni postopek

Za zdaj gre še vedno za predlog zakona, zato kulturni boni še niso potrjeni.

O zakonskem predlogu bodo v nadaljevanju razpravljali poslanci državnega zbora. Če bo zakon sprejet, bodo določeni tudi pogoji za izvajanje ukrepa in čas njegovega začetka. Do takrat ostaja kulturni bon predlog, ki bi lahko v prihodnje mladim omogočil lažji dostop do različnih kulturnih vsebin.