Petek, 13. november 2026. Datum, ki zveni kot naslov grozljivke, je pred več kot šestimi desetletji res pristal v naslovu znanstvene raziskave. Znanstveniki so takrat izračunali, da bi se lahko človeštvo prav na ta dan znašlo pred katastrofalnimi posledicami nenadzorovanega naraščanja prebivalstva.
Od tega datuma nas loči le še približno mesec dni, zato se vprašanje samo vsiljuje: nas res čaka konec sveta? Odgovor je precej bolj pomirjujoč, kot bi pričakovali, a zgodba za njim je vseeno zanimiva.
Raziskava, ki je odmevala po svetu
Leta 1960 je avstrijsko-ameriški fizik Heinz von Foerster skupaj s sodelavcema Patricio M. Mora in Lawrenceom W. Amiotom v ugledni znanstveni reviji Science objavil raziskavo z naslovom »Sodni dan: petek, 13. november 2026«. Kot navaja Večernji list, so raziskovalci na podlagi zgodovinskega gibanja svetovnega prebivalstva ugotavljali, kam bi nas pripeljali takratni trendi.
Njihov sklep je bil zaskrbljujoč: če bi se rast nadaljevala, bi človeštvo lahko doseglo nevzdržno stopnjo prenaseljenosti. Raziskava je ob objavi sprožila številne razprave.
Matematični model, ki je pokazal neskončnost
Znanstveniki so proučevali rast svetovnega prebivalstva v zadnjih dveh tisočletjih. Ugotovili so, da se število ljudi ne povečuje zgolj eksponentno, ampak da se hitrost rasti še dodatno pospešuje.
Njihov model je pokazal nekaj osupljivega. Če bi se takšna rast nadaljevala brez sprememb, bi se število prebivalcev Zemlje 13. novembra 2026 teoretično približalo neskončnosti.
Posledice so opisali z zelo slikovito prispodobo: prihodnjih generacij ne bo pokončala lakota, temveč jih bo dobesedno stisnila prenaseljenost. V naslovu enega od poglavij je ta misel zapisana takole:
»Naši prapravnuki ne bodo umrli od lakote. Stisnjeni bodo do smrti«
Projekcije raziskave so se z dejanskim naraščanjem prebivalstva razmeroma dobro ujemale vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Kaj se je spremenilo?
V desetletjih po objavi se je zgodilo nekaj, česar takratni model ni predvidel. Rodnost je začela upadati, rast svetovnega prebivalstva pa se je upočasnila.
Po novejših projekcijah Združenih narodov naj bi svetovno prebivalstvo vrh doseglo šele sredi osemdesetih let tega stoletja. Takrat naj bi na Zemlji živelo približno 10,3 milijarde ljudi, nato pa naj bi se število postopoma začelo zmanjševati.
Zato številni strokovnjaki danes opozarjajo na povsem nasprotno težavo. Skrbijo jih prenizka rodnost, staranje prebivalstva in morebitne gospodarske posledice, ki jih lahko prinese zmanjševanje števila delovno aktivnih ljudi.
Ura sodnega dne kaže le še 85 sekund do polnoči
Opozorila o prihodnosti človeštva pa niso ostala le del preteklosti. Znanstveniki, povezani z organizacijo Bulletin of the Atomic Scientists, so januarja letos kazalce tako imenovane ure sodnega dne premaknili na vsega 85 sekund do polnoči.
Gre za najbližji položaj simbolični katastrofi, odkar so uro uvedli leta 1947. Še leto prej je kazala 89 sekund do polnoči.
Strokovnjaki med največjimi grožnjami izpostavljajo nevarnost jedrske vojne, podnebne spremembe, biološke grožnje in nenadzorovan razvoj umetne inteligence. Ura sicer ne napoveduje dejanskega časa katastrofe, temveč simbolično opozarja na nevarnosti, s katerimi se spoprijema človeštvo.
Se moramo torej bati petka, 13. novembra?
Kljub srhljivemu datumu znanstvenih dokazov, da bi se svet 13. novembra 2026 končal, ni. Raziskava iz leta 1960 je temeljila na matematičnem modelu, ki je predpostavljal nadaljevanje takratnega naraščanja prebivalstva.
Ker se je rast v naslednjih desetletjih upočasnila, se napoved ni uresničila. Datum, ki je pred 66 leti zbujal slutnjo apokalipse, bo tako verjetno ostal predvsem zanimiva zgodovinska anekdota o tem, kako težko je napovedovati prihodnost.
Zgodba je hkrati dober opomnik, da so napovedi le tako zanesljive kot predpostavke, na katerih temeljijo. Ko se te spremenijo, se spremeni tudi izid. Petek, 13. november, bo zato za večino nas verjetno čisto običajen petek, morda s kančkom srhljivosti za tiste, ki verjamejo v prazno vero.
