.png)
Sara Štiglic je v obsežnem pogovoru spregovorila o prepletu feminizma, okoljevarstva in politike. Odkrito je povedala, kdo po njenem mnenju nosi glavno odgovornost za podnebno krizo – in to nismo (samo) posamezniki.
Pri vprašanju podnebnih sprememb je namreč kritična do prelaganja krivde na navadne ljudi. Odgovornost po njenem nosijo predvsem »gospodje v kravatah«, ki jih vodi kapital. Prav kapital je tisti, ki po njenem uničuje naš planet.
Zakaj so podnebne stavke zamrle?
Sogovornica je pojasnila tudi, zakaj so podnebne stavke mladih pri nas zamrle. Še pred časom so bile vidna oblika izražanja nezadovoljstva, danes pa o njih skoraj ni več slišati.
Dotaknila se je tudi spolnih kvot v politiki in težav, ki jih te prinašajo. Tema je že sama po sebi dovolj občutljiva, da vedno znova sproži burne razprave.
Seksizem v medijih in spletno nasilje
Poseben poudarek je namenila medijskemu seksizmu. Opozorila je, da mlade ženske v politiki medijske objave prepogosto zreducirajo zgolj na zunanji videz. Z drugimi besedami: namesto vsebine in stališč je v ospredju to, kako so videti.
Pri tem je delila tudi osebne izkušnje s spletnim nasiljem. Gre za temo, s katero se v javnem prostoru po vsem svetu srečuje vse več javnih osebnosti, še posebej žensk.
Videoaktivizem kot orožje proti desnim vplivnežem
Veliko pozornosti je v pogovoru namenjene njenemu videoaktivizmu. Pojasnila je, kaj jo je spodbudilo, da se je lotila ustvarjanja vsebin za omrežja:
»Z vzponom desnih vplivnežev na omrežjih se mi je zdelo nujno, da svoj glas dobi tudi leva stran – da mladi med brskanjem po telefonih ne naletijo le na neumnosti, temveč tudi na figuro in politično vsebino, s katero se lahko poistovetijo.«
Njena misel je jasna: kdor ne prevzame prostora na družabnih omrežjih, ga prepusti drugim. Mladi pa so ravno tam, kjer preživijo velik del dneva.
Spor s predsednico republike
Eden najbolj zanimivih delov pogovora je spor s predsednico republike Natašo Pirc Musar, zaradi katerega je Štiglic umaknila iz mladinskega posvetovalnega odbora. Njen odgovor je kratek in brez zadržkov:
»S predsednico nimava nobenih odnosov. Dejanje bi ponovila.«
Jasno je torej, da svoje odločitve ne obžaluje in da se na kompromis z nasprotno stranjo v tem primeru ni pripravljena spustiti.
Kaj še razkriva pogovor?
Pogovor se ne ustavi pri resnih temah. Sogovornico so med drugim vprašali, kaj sporoča Janezu Janši in kaj Donaldu Trumpu, ter kako umazana je po njenem slovenska politika.
Spregovorila je tudi o tem, kaj jo navdušuje pri ruskih punk feminističnih aktivistkah Pussy Riot. Presodila je še, kakšen lik je danes Greta Thunberg ter koliko moči in kredibilnosti ima.
Ker politika ni vedno črno-bela, so jo vprašali tudi, ali ima sama prijatelje z drugega političnega pola. Za konec pa je na vrsti vprašanje, ki ga ne pričakuješ v političnem pogovoru: koliko hobotnic, morskih psov ali kitov je že posvojila?
Zakaj je ta pogovor vreden branja?
Štiglic odpira teme, ki zadevajo veliko mladih: od podnebne krize in občutka nemoči do vprašanja, kdo sploh odloča o prihodnosti planeta. Njena ocena, da odgovornosti ne gre prelagati na posameznike, bo nekatere prepričala, druge pa zagotovo razburila.
Ravno zato je pogovor zanimiv tako za tiste, ki se z njenimi stališči strinjajo, kot za tiste, ki jih ne. Ne glede na to, na kateri strani stojite, pa velja: o podnebju, enakosti in vlogi mladih v politiki se pogovarjamo vse bolj odkrito – in to je morda najpomembnejše.
