NOV ZAPLET NA VRHU NIJZ! INŠTITUT OD LASTNEGA STROKOVNEGA DIREKTORJA ZAHTEVA VRAČILO DENARJA – POGLEJTE, KOLIKO IN ZAKAJ SO KONČALI NA SODIŠČU!

Na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani so se v petek znova srečali v sporu, v katerem Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) od Ivana Eržena zahteva vračilo preveč izplačanih plač. Gre za 12.807,86 evra. Na pripravljalni narok pa ni prišel zakoniti zastopnik tožeče stranke.

Zadevo je vodila sodnica Petra Knez in nad odsotnostjo je bila kar malo začudena. Zakoniti zastopnik NIJZ je namreč generalni direktor Branko Gabrovec, njega pa v sodni dvorani ni bilo.

»Je službeno zadržan«

Sodnica je o odsotnosti direktorja vprašala pooblaščenko tožnika, odvetniško kandidatko Jerco Škof iz odvetniške pisarne Bohl. Njen odgovor je bil kratek in jedrnat:

»Je službeno zadržan.«

Na drugi strani klopi je bil Ivan Eržen, ki ga vir označuje za strokovnega direktorja inštituta. Med drugim je pripomnil, da je bil sam v tujini, a da se je že vrnil. Tožena stran se je torej naroka udeležila.

Vrata za javnost zaprta

Sprti strani sta nato začeli pripravljalni narok. Ta je bil, kot je običajno, zaprt za javnost. O tem, kaj sta si stranki povedali za zaprtimi vrati, zato ni javno znanega nič več.

Tožeča stranka je zatem predlagala, da bi narok za prvo … Vir se tu konča, zato nadaljevanja predloga ne moremo navesti.

Kaj sploh je pripravljalni narok?

Mnogi si pod sodnimi postopki predstavljajo predvsem dramatične razprave z zasliševanjem prič. Pripravljalni narok je običajno bolj uvodni korak. Na njem sodišče in stranki preverijo, o čem se sploh spirata, kaj je med njima sporno in kako naj postopek poteka naprej.

Zato ni nič nenavadnega, da so taki naroki zaprti za javnost. V petek je bilo tako tudi v Ljubljani. Javnost je lahko spremljala le dogajanje pred začetkom, ko se je razkrilo, da zakoniti zastopnik tožnika ni prisoten.

Zakaj je to sploh pomembno?

Zakoniti zastopnik je oseba, ki pravno zastopa organizacijo, v tem primeru NIJZ. Stranke v sodnih postopkih pogosto nastopajo prek pooblaščencev, običajno odvetnikov. Tako je bilo tudi tokrat, saj je NIJZ zastopala odvetniška kandidatka Jerca Škof.

Kljub temu je sodnica opazila, da direktorja ni, in o tem tudi vprašala. To kaže, da sodišča običajno pričakujejo prisotnost strank ali vsaj jasno pojasnilo, zakaj jih ni.

V tem primeru je pojasnilo prišlo takoj: direktor je bil službeno zadržan. Ali bo odsotnost kakor koli vplivala na nadaljevanje postopka, iz vira ne izvemo.

Kaj pomeni vračilo preveč izplačanih plač?

Ko delodajalec trdi, da je zaposlenemu izplačal več, kot bi mu moral, lahko terja vračilo razlike. Če se strani ne dogovorita, o zahtevi odloči sodišče. Ravno to se zdaj dogaja v Ljubljani, kjer NIJZ zahteva 12.807,86 evra.

Za zdaj gre le za tožbeni zahtevek, ki ga mora presoditi sodišče. O tem, kdo ima prav, odločitve še ni. Zato je pametno ostati previden pri sklepanju, saj bo o vsem odločila sodnica po izvedenem postopku.

Kaj lahko storite vi?

Zgodba je zanimiva tudi za vse, ki se kdaj znajdejo v delovnem sporu. Nekaj splošnih opozoril:

Če prejmete vabilo na sodni narok, preverite, ali se ga morate udeležiti osebno ali vas lahko zastopa pooblaščenec.

Če vas ne more biti, je pametno vnaprej pripraviti jasno obrazložitev odsotnosti.

Dokumente, kot so plačilne liste, pogodbe in obvestila delodajalca, hranite za vsak primer.

Postopek med NIJZ in Ivanom Eržnom se bo najverjetneje nadaljeval. Ko bo znanega več, bo marsikoga zanimalo, kako se bo spor iztekel.