.png)
Nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj je v oddaji Ura resnice na Info360 opozoril na pomisleke glede uporabe Telemachovega omrežja v državnih institucijah. »Celo vlado imamo na Telemachu. To ni hec,« je dejal v pogovoru z voditeljem Bojanom Požarjem.
Pojasnil je tudi, zakaj urad v času njegovega vodenja ni podpisal krovne pogodbe za uporabo Telemachovih mobilnih storitev. Spregovoril pa je še o bančnem računu v Romuniji, ki ga povezujejo z Robertom Golobom.
»Takrat bi se cela Sova morala dvigniti«
Žugelj je povedal, da je urad v času njegovega vodenja obravnaval tudi informacije, povezane s podjetji iz skupine Telemach. Takrat jo je obvladoval srbski poslovnež Dragan Šolak. Po njegovih besedah je v nekem trenutku ocenil, da bi lahko šlo za vprašanje državne varnosti, saj je telekomunikacijskega operaterja v Sloveniji prevzemal tujec.
»Mi smo imeli en moment, ko sem ocenil, da je nevarno za državno varnost, da tujec prevzema telekomunikacijskega operaterja v Sloveniji. Celo vlado imamo na Telemachu. No, takrat je bila, zdaj ne vem, če so kaj spremenili. Takrat bi se cela Sova morala dvigniti. To ni hec, da ima neki Srb celo vlado na prisluhih. Jaz sem na to opozoril.«
Kot je poudaril, sta bila na njegova opozorila pozorna sekretar za nacionalno varnost in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). »Sekretar za nacionalno varnost je bil pozoren in tudi Sova je bila opozorjena,« je povedal.
Krovne pogodbe urad ni podpisal
Žugelj je razkril tudi, da urad pod njegovim vodstvom ni podpisal krovne pogodbe za uporabo Telemachovih mobilnih storitev. Kot je dejal, je bila to posledica njegovih pomislekov.
»Posledica je bila tudi to, da mi nismo podpisali krovne pogodbe za pristop na mobitel kot urad na Telemach kot urad, ker se mi to ni zdelo higiensko.«
Pri tem velja izpostaviti, da gre za njegovo oceno in opozorila iz časa, ko je vodil urad. Sam je tudi dodal, da ne ve, ali so se okoliščine od takrat kaj spremenile.
Golobov račun v Romuniji in vprašanje identifikacije
Druga tema pogovora je bil bančni račun v Romuniji, povezan z Robertom Golobom. Požar je odprl vprašanje, kako je bil račun odprt in ali je mogoče, da bi bil povezan z zlorabo identitete.
Žugelj je podvomil o razlagi, da bi bilo mogoče bančni račun odpreti brez ustrezne identifikacije. Pojasnil je, da mora stranka ob odprtju računa praviloma predložiti osebni dokument, na podlagi katerega banka opravi identifikacijo.
»Vsak od vas je ali pa ste odprli račun. Prišli ste tja in ste morali pokazati osebni dokument. Je tako? Izpolnili ste en kup obrazcev. Bančni referent je preslikal osebno izkaznico in s tem je opravil identifikacijo. To je osnova, da se sploh lahko začnete pogovarjati naprej. Brez tega računa ne moreš. Pika.«
Ko ga je Požar vprašal, kaj se je po njegovem zgodilo v konkretnem primeru, je Žugelj odgovoril, da se je račun pojavil. Omenil je tudi možnost, da je zadevo obravnavala davčna uprava.
Dodal je, da je treba račune v tujini prijaviti. To je splošno opozorilo, ki velja za vsakogar, ki ima odprt račun zunaj Slovenije.
Kaj to pomeni za bralce?
Pogovor odpira dve ločeni temi: vprašanje, kateri ponudniki storitev se uporabljajo v državnih institucijah, in vprašanje, kako poteka identifikacija pri odpiranju bančnih računov. Obe sta v javnosti precej opazni, saj se dotikata varnosti podatkov in zaupanja v institucije.
Žugeljeve izjave so njegova osebna razlaga in ocena, podana v televizijski oddaji. Kaj se je v zvezi z računom v Romuniji zares zgodilo, v pogovoru ni bilo dokončno pojasnjeno. Žugelj je omenil le možnost, da se je s tem ukvarjala davčna uprava.
Zgodba se je pojavila v ponedeljek, 26. oktobra 2026, in ker gre za izjave nekdanjega direktorja urada, ki je delal prav na področju preprečevanja pranja denarja, so požele precej pozornosti.
