.png)
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je ob dnevu reformacije Slovencem poslala odločno sporočilo. Poudarila je, da je naša skupna dolžnost varovati slovenski jezik, ki je temelj narodne identitete. Pri tem ni skrivala kritik, saj jo motijo tujejezični napisi, slabša bralna pismenost in podrejanje slovenščine tehnološkemu svetu.
Govor je imela na petkovi državni proslavi v Gledališču Park v Murski Soboti. Spomnila je na zapuščino Primoža Trubarja, ki je s prvima slovenskima tiskanima knjigama, Katekizmom in Abecednikom, postavil temelje slovenskega knjižnega jezika.
Jezik kot skupni dom
»Primož Trubar je pred stoletji prepoznal, da je naš jezik naš skupni dom,« je poudarila ministrica. Po njenih besedah Slovenci svoje identitete nismo gradili z osvajanjem ozemelj, ampak z jezikom, knjigo in kulturno dediščino.
Prav zato je po njenem prepričanju naša dolžnost, da to dediščino varujemo z enakim ponosom. »Zato je naša skupna dolžnost, da jih z enakim ponosom čuvamo in utrjujemo, branimo in hranimo,« je pozvala.
Kaj ministrico najbolj moti?
Fridl Jarčeva je v nagovoru opozorila na pojave, ki po njenem mnenju ogrožajo položaj slovenskega jezika. Posebej je izpostavila tujejezične napise v javnem prostoru, slabšanje bralne pismenosti in poskuse, da bi knjižni jezik vse bolj izenačevali s pogovornim.
Kritična je bila tudi do podrejanja slovenščine zahtevam sodobnega digitalnega sveta ter do položaja slovenskega jezika na univerzah. Pri tem so se ji zdeli vsi ti pojavi del iste zgodbe, ki jo bralci verjetno poznamo iz vsakdana: od izložb in reklamnih panojev do spletnih vsebin.
Opozorila je, da s takšnim ravnanjem »rušimo vse, kar so zgradili in utemeljili naši duhovni očetje«. Med njih je uvrstila Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča.
Ministrica je poudarila še, da spoštovanje maternega jezika ne sme ostati samo pri prazničnih govorih. Vidno mora biti tudi v vsakdanjem življenju.
Krščanske korenine slovenske besede
Pomemben del govora je bil namenjen krščanskim koreninam slovenske kulture. Ministrica je spomnila, da so že Brižinski spomeniki, najstarejši ohranjeni zapisi v zgodnji slovenščini, povezani s krščanskim verskim izročilom.
Pomembno vlogo pri razvoju pisne kulture so pozneje odigrali samostanski pisarji, protestantski reformatorji in številni drugi ustvarjalci. Po njenih besedah je krščanstvo skozi stoletja odločilno sooblikovalo slovensko duhovno življenje in književnost.
Zato po njenem mnenju slovenske kulturne zgodovine ni mogoče razumeti brez poznavanja njenih verskih korenin. Izpostavila je tudi pomen Trubarjevega prizadevanja, da bi slovenski jezik postal jezik knjig in zahtevnejših duhovnih vsebin, dostopnih običajnemu človeku.
Predsedniška palača odprla vrata
Ob dnevu reformacije je danes svoja vrata odprla tudi predsedniška palača. Obiskovalci so si lahko ogledali delovne in protokolarne prostore.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskovalce pozdravila in poudarila, da smo Slovenci skupnost, ki jo določa jezik bolj kot zamejenost nekega teritorija.
Besedam morajo slediti dejanja
Ministrica je na koncu opozorila, da praznovanje dneva reformacije ne sme biti samo spominjanje zgodovinskih dosežkov. Slovence je pozvala, naj do svojega jezika in kulturne dediščine ravnajo odgovorno. Zavedati se moramo, da njuno ohranjanje ni samoumevno.
»Moč besede, kot nas je učil Trubar, namreč ni v tem, da jo izrekamo ali zapišemo, ampak v tem, kaj z njo naredimo.«
Ob državnem prazniku je državljanom zaželela, da bi ga preživeli s ponosom in spoštovanjem do slovenske kulture ter z odgovornim odnosom do maternega jezika.
Sporočilo ministrice je tako jasno: jezik ni nekaj, kar si lahko samo privoščimo ob slovesnostih. Je vsakdanja odgovornost vsakega posameznika, od tega, kako pišemo in beremo, do tega, kakšne napise vidimo okoli sebe.
Kaj menite vi? Ali slovenščina po vašem mnenju v vsakdanjem življenju dobiva dovolj prostora?
