Predsednik vlade Janez Janša je napovedal davčne spremembe, katerih cilj je razbremenitev dela in višje neto plače zaposlenih. V državnem zboru je pojasnil, da vlada preučuje zvišanje splošne dohodninske olajšave in druge spremembe davčne zakonodaje.
Obenem je izrazil upanje, da bi za predlagane ukrepe lahko dosegli širše politično soglasje. Konkretnih številk pa za zdaj ni razkril.
Vprašanje poslanke Ive Dimic
O načrtih je premier spregovoril ob odgovoru na poslansko vprašanje Ive Dimic (NSi, SLS, Fokus). Zanimalo jo je, ali vlada pripravlja ukrepe za povečanje neto plač vseh zaposlenih.
Poslanka je opozorila tudi na zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. O njem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra.
»Nekdo s povprečno plačo je izgubil 2500 evrov«
Janša meni, da je bila davčna reforma iz prejšnjega mandata ustavljena na polovici. Posledice po njegovih besedah občutijo zaposleni in gospodarstvo.
»Nekdo s povprečno plačo je zaradi tega izgubil 2500 evrov, gospodarstvo je izgubilo ali pa ni dobilo dela konkurenčne prednosti.«
Premier je dodal, da je v državnem zboru že vložen opozicijski predlog zakona s podobnimi rešitvami. Možnost njegove dopolnitve ostaja odprta.
Dva ključna ukrepa
Strateški svet za gospodarstvo po Janševih besedah zaključuje pripravo predlogov davčne reforme. Na njihovi podlagi bodo pripravili tudi strokovne izračune.
»Obstaja neko upanje, da bomo prišli do teh sprememb in da bo to neka skupna odločitev.«
Kot ključna ukrepa je izpostavil:
- zvišanje splošne dohodninske olajšave,
- uvedbo razvojne kapice.
Po njegovem mnenju je visoka obremenitev dela ena največjih ovir za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ocenjuje, da so preveč obremenjene predvsem srednje in višje plače. Nižji stroški manj zahtevnega dela pa po njegovem spodbujajo dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo.
»Tako razvojna kapica omogoča razvoj, višje plače in višjo blaginjo za vse. Da ustvarjamo neko okolje, kjer bo vedno več ljudi lahko bogatih, kjer bodo pošteno plačani.«
Nižje cene energentov?
Premier je prepričan, da bodo volivci na decembrskem referendumu podprli razvojni zakon. Po njegovih besedah ta ne prinaša le davčne razbremenitve dela, ampak omogoča tudi začasno znižanje davka na del energentov.
Takšen ukrep bi po njegovih ocenah veljal devet mesecev. Cene energentov bi lahko znižal za približno deset odstotkov.
Opozoril je tudi, da je država zaradi zadržanja zakona pri izvajanju ukrepov izgubila najmanj dva meseca.
»Če bo zakon decembra uveljavljen, kar verjamem, da bo, bo veljal za naprej, ne pa za nazaj, in bodo ljudje spet iz žepa dajali denar, ki bi ga ne bilo treba.«
Zahtevna zima in evropska energetska razprava
Janša se je dotaknil tudi visokih cen energije. Ta je bila ena osrednjih tem nedavnega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju.
Ocenil je, da se Evropa sooča s posledicami nezadostne energetske neodvisnosti in nekaterih odločitev, povezanih z zelenim prehodom. Letošnja zima bo po njegovih besedah zahtevna. Vlada bo zato poskušala izkoristiti vse razpoložljive možnosti za stabilizacijo oziroma znižanje cen energije.
Kaj to pomeni za zaposlene?
Splošna dohodninska olajšava je del davčnega sistema, ki vpliva na to, koliko davka zaposleni plača od svojega dohodka. Če jo zvišajo, se lahko spremeni tudi znesek, ki ga zaposleni dobi na račun. Kako velika bi bila sprememba, pa je odvisno od končne odločitve.
Prav te za zdaj še ni. Kakšne bodo končne davčne spremembe in koliko višje neto plače bi lahko prinesle, ni znano. Konkretni predlogi bodo predstavljeni po zaključku strokovnih izračunov.
Pomemben vpliv na nadaljnje ukrepe bo imel tudi izid decembrskega referenduma. Do takrat gre torej za napovedi in načrte, ne za dokončne odločitve.
Če vas zanima, kaj se bo dogajalo s plačami in davki, bo smiselno spremljati tako razplet referenduma kot predstavitev izračunov strateškega sveta za gospodarstvo.
