.png)
Do referenduma o razvojnem zakonu, ki bo 6. decembra, se politična nasprotovanja ostrijo. NSi obljublja nižje davke, cenejšo hrano in energente ter več denarja v denarnicah državljanov, Levica pa opozarja na nevarnost izpada proračunskih prihodkov in ogrožanja javnih storitev.
O tem sta se v oddaji 24UR ZVEČER soočila poslanka Levice Nataša Sukič in poslanec NSi Aleksander Reberšek. Odprla sta več vprašanj: bodo trgovci zaradi nižjega DDV res znižali cene, kaj v kurilni sezoni najbolj potrebujejo najranljivejši in kaj bi spremembe pomenile za upokojence.
Nižji DDV na hrano: bodo trgovci res znižali cene?
Najbolj vroča je bila razprava o predlaganem znižanju davka na dodano vrednost za hrano. Sukič je opozorila, da nižji DDV še ne pomeni samodejno nižjih cen v trgovinah. Po njenem ni zagotovila, da bodo trgovske verige razbremenitev prenesle na kupce, namesto da bi povečale svoje marže.
»Kje je zagotovilo, da bodo Hofer, Špar, Lidl, Mercator, da bodo te trgovine dejansko znižale hrano?«
Kot primera je navedla Hrvaško in Portugalsko. Po njenih besedah se na Hrvaškem po znižanju DDV hrana ni pocenila, na Portugalskem pa so po začasnem ukrepu ponovno uvedli prejšnji sistem.
Reberšek njenih pomislekov ni sprejel. Prepričan je, da je znižanje DDV učinkovit ukrep, ki ga poznajo tudi druge evropske države. Opozoril je na Avstrijo, kjer so po njegovih navedbah poleti DDV na določena živila znižali na 4,9 odstotka. »Če v Evropi zadeva špila, bo špilala tudi pri nas,« je poudaril.
Kritiziral je tudi ukrepe nekdanje vlade Roberta Goloba, ki je po njegovih besedah za spremljanje cen košarice živil namenila 176.000 evrov, medtem ko NSi zagovarja neposredno davčno razbremenitev. Sukič je vztrajala pri svojem: »Dejstvo je, da boste res znižali DDV trgovcem, ampak to ne pomeni nujno, da bodo trgovci znižali cene hrane in energentov, ker ni nikjer nobene varovalke.«
Milijardna luknja ali denar, ki ostane ljudem?
Nato sta se sogovornika lotila vprašanja, koliko bi predlagane spremembe stale državni proračun. Sukič se je sklicevala na ocene Fiskalnega sveta, po katerih naj bi razvojni zakon povzročil izpad prihodkov od približno 900 milijonov do 1,2 milijarde evrov, odvisno od uporabljenega modela izračuna.
Po njenem mnenju bi lahko takšen izpad dolgoročno ogrozil financiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema. »Če bomo torej stabilnost pokojninske blagajne mi ogrozili, kaj to na koncu pomeni? Nižje penzije na neki točki,« je opozorila. Dodala je, da bi zmanjševanje sredstev za javno zdravstvo lahko pomenilo tudi krčenje obsega storitev, ki jih prebivalci dobijo brez neposrednega plačila.
Reberšek je odvrnil, da davčnih razbremenitev ni mogoče gledati zgolj kot izgubo za državo. Ljudje po njegovih besedah dodatni razpoložljivi dohodek porabijo, s tem pa spodbujajo gospodarsko dejavnost in ustvarjajo nove davčne prihodke. Kot primer je navedel spremembe dohodninske zakonodaje iz časa prejšnje vlade, ko naj bi se kljub opozorilom o velikem izpadu v proračun steklo 50 milijonov evrov več.
»Nikoli se ne smemo bati denarja, ki ostane pri ljudeh.«
Sukič mu je odgovorila, da je treba pri davčnih spremembah upoštevati tudi dolgoročne posledice za javne sisteme, od katerih so odvisni vsi prebivalci.
Draginja in kurilna sezona
Pomemben del pogovora je bil namenjen pomoči gospodinjstvom ob draginji, še posebej v času kurilne sezone. Levica predlaga sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora za obravnavo zakona o draginjskih dodatkih za najranljivejše skupine prebivalstva.
Sukič je poudarila, da bi morala država pomoč usmeriti predvsem tistim, ki jo najbolj potrebujejo, namesto da sprejema obsežen zakon, ki posega v številna področja. »Ti moraš iti po področjih pogledati, kje je trenutno kriza, in iti nasproti ljudem s konkretno zadevo,« je dejala.
Reberšek je odgovoril, da razvojni zakon že predvideva znižanje DDV na energente, med drugim na plin in drva, kar naj bi gospodinjstvom pomagalo pri stroških ogrevanja. Dejal je, da s konkretnim predlogom Levice o draginjskih dodatkih še ni seznanjen. Sukič pa je tudi pri energentih opozorila na enako težavo kot pri hrani: ni zagotovila, da se bo nižji davek res odrazil v nižjih končnih cenah.
Upokojenci in dolgotrajna oskrba
Reberšek je poudaril, da bi predlog približno 660.000 upokojencev razbremenil plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, po njegovih zagotovilih pa bi bili še naprej upravičeni do storitev. Zakon bi po njegovih besedah omogočil tudi, da bi upokojenci, ki želijo nadaljevati delo, hkrati prejemali polno pokojnino.
»Po našem predlogu zakona bi upokojenec lahko, če bo seveda želel, še naprej delal, hkrati pa prejemal polno zasluženo pokojnino.«
Reberšek meni, da je sedanja ureditev krivična do ljudi, ki so pokojnino že zaslužili in želijo še naprej prispevati k družbi.
Sukič je predlogu ostro nasprotovala. Pokojnina po njenih besedah ni dodatek k plači, temveč pravica, povezana z zaključkom aktivne delovne dobe. Sočasno izplačevanje polnih pokojnin in plač bi po njenem dodatno obremenilo pokojninsko blagajno. »Na koncu jih bo treba nižati vsem,« je opozorila.
Poudarila je tudi, da prispevek za dolgotrajno oskrbo temelji na solidarnosti. Če bi pomemben del zavezancev oprostili plačevanja, bi bilo treba jasno pojasniti, kako bo država zagotovila sredstva za storitve. »Kje boste to pokrili? Vi veste, kako boste izčrpali blagajno, ne veste pa, s čim boste pokrili, da boste ljudem to storitev nudili,« je vprašala. Reberšek je zagotovil, da bi storitve dolgotrajne oskrbe ostale, spremenile pa bi se proračunske prioritete.
Revščina, najemnine in obramba
Soočenje se je še zaostrilo ob vprašanju, katera politika dejansko pomaga socialno najšibkejšim. Reberšek je Levici očital, da je v času sodelovanja v vladi Roberta Goloba prispevala k povečanju revščine. Skliceval se je na podatke Statističnega urada in trdil, da se je med letoma 2022 in 2025 število ljudi pod pragom tveganja revščine povečalo za 46.000. »Vi reveže ustvarjate, danes jih pa tukaj populistično zagovarjate,« je očital poslanki.
Sukič je očitke zavrnila. Prepričana je, da bodo posledice razvojnega zakona še posebej občutili socialno šibkejši, davčne razbremenitve pa bodo nesorazmerno koristile premožnejšim. Zmanjšani prihodki države bi lahko prizadeli javne storitve, od katerih so odvisni predvsem ljudje z nižjimi dohodki.
Kot primer je navedla davčne spremembe pri oddajanju nepremičnin. Po njenem ni zagotovila, da bi najemodajalci zaradi nižjih obremenitev znižali najemnine. Namesto tega bi morali več vlagati v gradnjo javnih najemnih stanovanj in pomoč mladim pri reševanju stanovanjskega vprašanja.
»Meni je vseeno, ali ima bogataš petmetrsko, sedemmetrsko, dvanajstmetrsko jahto. Ni mi pa vseeno, če dajo toliko manj v skupne, torej v solidarnostni sistem, pokojninsko in zdravstveno blagajno.«
Sogovornika sta se dotaknila tudi obrambnih izdatkov. Sukič je opozorila, da se ob napovedanih davčnih razbremenitvah in zmanjševanju sredstev za javne sisteme hkrati povečujejo izdatki za oboroževanje. Reberšek je odgovoril, da sedanja oblast zgolj uresničuje zaveze, ki jih je glede obrambnih izdatkov sprejela že prejšnja vlada Roberta Goloba.
Kaj to pomeni za volivce?
Soočenje je pokazalo, da se stališči razlikujeta že pri samem izhodišču. NSi poudarja, da je treba ljudem pustiti več njihovega denarja, Levica pa opozarja, da brez varovalk ni jamstva, da se bo nižji davek poznal na blagajnah in računih. Prav tako se ne strinjata, kaj bi sprememba pomenila za pokojninsko in zdravstveno blagajno.
Odločitev je na koncu v rokah volivcev, ki bodo o razvojnem zakonu odločali na referendumu 6. decembra.
