.png)
Do referenduma o razvojnem zakonu, ki bo 6. decembra, je vse manj časa, politična nasprotja pa se zaostrujejo. V oddaji 24UR ZVEČER sta se soočila poslanka Levice Nataša Sukič in poslanec NSi Aleksander Reberšek. Govorila sta o cenah hrane, davkih, pokojninah in revščini ter si nista prizanašala.
NSi obljublja nižje davke, cenejšo hrano in energente ter več denarja v denarnicah državljanov. Levica pa opozarja na nevarnost izpada proračunskih prihodkov in ogrožanja javnih storitev.
Odprta so ostala predvsem tri vprašanja. Bodo trgovci zaradi nižjega DDV res znižali cene? Kaj v kurilni sezoni najbolj potrebujejo najranljivejši? In kaj bi spremembe pomenile za upokojence?
Več denarja za ljudi ali več koristi za bogate?
Sukič je opozorila, da predlagani ukrepi ne zagotavljajo, da bodo državljani na koncu res plačevali manj. Reberšek je vztrajal, da je treba ljudem pustiti več njihovega denarja in zmanjšati davčne obremenitve.
Poslanka je prepričana, da bodo zaradi razvojnega zakona največ pridobili najpremožnejši. »Da boste razbremenili en procent najbogatejših za to, da bomo 99 odstotkov ljudi to plačevali,« je dejala.
Nižji DDV na hrano: bodo trgovci res znižali cene?
Najostrejša razprava se je razvila ob predlaganem znižanju davka na dodano vrednost za hrano. Sukič je opozorila, da nižji DDV še ne pomeni samodejno nižjih cen v trgovinah. Po njenem mnenju ni zagotovila, da bodo trgovske verige razbremenitev prenesle na kupce, namesto da bi povečale svoje marže.
»Kje je zagotovilo, da bodo Hofer, Špar, Lidl, Mercator, da bodo te trgovine dejansko znižale hrano?«
Kot primera je navedla Hrvaško in Portugalsko. Po njenih besedah se na Hrvaškem po znižanju DDV hrana ni pocenila, na Portugalskem pa so po začasnem ukrepu ponovno uvedli prejšnji sistem.
Reberšek njenih pomislekov ni sprejel. Prepričan je, da je znižanje DDV učinkovit ukrep, ki ga poznajo tudi druge evropske države. Opozoril je na Avstrijo, kjer so po njegovih navedbah poleti DDV na določena živila znižali na 4,9 odstotka. »Če v Evropi zadeva špila, bo špilala tudi pri nas,« je poudaril.
Kritiziral je tudi ukrepe nekdanje vlade Roberta Goloba. Ta je po njegovih besedah za spremljanje cen košarice živil namenila 176.000 evrov, NSi pa zagovarja neposredno davčno razbremenitev.
Sukič je vztrajala pri svojem: »Dejstvo je, da boste res znižali DDV trgovcem, ampak to ne pomeni nujno, da bodo trgovci znižali cene hrane in energentov, ker ni nikjer nobene varovalke.«
Milijardna luknja ali denar, ki ostane ljudem?
Nato sta se pomerila še glede stroškov za državni proračun. Sukič je navedla ocene Fiskalnega sveta, po katerih naj bi razvojni zakon povzročil izpad prihodkov od približno 900 milijonov do 1,2 milijarde evrov, odvisno od modela izračuna.
Po njenem mnenju bi takšen izpad dolgoročno ogrozil financiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema. »Če bomo torej stabilnost pokojninske blagajne mi ogrozili, kaj to na koncu pomeni? Nižje penzije na neki točki,« je opozorila. Dodala je, da bi manj denarja za javno zdravstvo lahko pomenilo tudi krčenje storitev, ki jih prebivalci dobijo brez neposrednega plačila.
Reberšek je odgovoril, da davčnih razbremenitev ni mogoče obravnavati zgolj kot izgubo za državo. Po njegovih besedah ljudje dodatni razpoložljivi dohodek porabijo, s tem pa spodbujajo gospodarsko dejavnost in ustvarjajo nove davčne prihodke.
Kot primer je navedel spremembe dohodninske zakonodaje iz časa prejšnje vlade. Kljub opozorilom o velikem izpadu naj bi se po njegovih besedah v proračun steklo 50 milijonov evrov več. »Nikoli se ne smemo bati denarja, ki ostane pri ljudeh,« je poudaril. Sukič mu je odvrnila, da je treba upoštevati tudi dolgoročne posledice za javne sisteme, od katerih so odvisni vsi prebivalci.
Draginja in kurilna sezona
Del pogovora je veljal pomoči gospodinjstvom ob draginji, še posebej v kurilni sezoni. Levica predlaga sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora, na kateri bi obravnavali zakon o draginjskih dodatkih za najranljivejše skupine.
Sukič meni, da bi morala država pomoč usmeriti predvsem k tistim, ki jo najbolj potrebujejo, namesto da sprejema obsežen zakon, ki posega v številna področja. »Ti moraš iti po področjih pogledati, kje je trenutno kriza, in iti nasproti ljudem s konkretno zadevo,« je dejala.
Reberšek je odgovoril, da razvojni zakon že predvideva nižji DDV na energente, med drugim na plin in drva, kar naj bi gospodinjstvom olajšalo stroške ogrevanja. Dodal je, da s konkretnim predlogom Levice o draginjskih dodatkih še ni seznanjen. Sukič je tudi pri energentih opozorila na isto težavo kot pri hrani: ni zagotovila, da se bo nižji davek res poznal na končnih cenah.
Spor o upokojencih in dolgotrajni oskrbi
Reberšek je povedal, da bi predlog približno 660.000 upokojencev razbremenil plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. Po njegovih zagotovilih bi bili še naprej upravičeni do storitev. Poleg tega bi upokojenci, ki želijo nadaljevati delo, lahko hkrati prejemali polno pokojnino.
»Po našem predlogu zakona bi upokojenec lahko, če bo seveda želel, še naprej delal, hkrati pa prejemal polno zasluženo pokojnino.«
Reberšek meni, da je sedanja ureditev krivična do ljudi, ki so pokojnino že zaslužili in želijo še naprej prispevati k družbi.
Sukič je predlogu ostro nasprotovala. Pokojnina po njenem ni dodatek k plači, temveč pravica, povezana z zaključkom aktivne delovne dobe. Sočasno izplačevanje polnih pokojnin in plač bi po njenem dodatno obremenilo pokojninsko blagajno. »Na koncu jih bo treba nižati vsem,« je opozorila.
Poudarila je tudi, da prispevek za dolgotrajno oskrbo temelji na solidarnosti. Če bi pomemben del zavezancev oprostili plačevanja, bi bilo treba jasno povedati, kako bo država zagotovila sredstva za storitve. »Kje boste to pokrili? Vi veste, kako boste izčrpali blagajno, ne veste pa, s čim boste pokrili, da boste ljudem to storitev nudili,« je vprašala. Reberšek je zagotovil, da bi storitve dolgotrajne oskrbe ostale, spremenile pa bi se proračunske prioritete.
Revščina, najemnine in obramba
Soočenje je postalo še ostrejše ob vprašanju, katera politika dejansko pomaga socialno najšibkejšim. Reberšek je Levici očital, da je v času sodelovanja v vladi Roberta Goloba prispevala k povečanju revščine. Skliceval se je na podatke Statističnega urada in trdil, da se je med letoma 2022 in 2025 število ljudi pod pragom tveganja revščine povečalo za 46.000.
»Vi reveže ustvarjate, danes jih pa tukaj populistično zagovarjate.«
Sukič je očitke zavrnila. Po njenem mnenju bodo posledice razvojnega zakona najbolj občutili socialno šibkejši. Prepričana je, da bodo davčne razbremenitve nesorazmerno koristile premožnejšim, zmanjšani prihodki države pa bi lahko prizadeli javne storitve, od katerih so odvisni predvsem ljudje z nižjimi dohodki.
Kot primer je navedla predlagane davčne spremembe pri oddajanju nepremičnin. Ni zagotovila, da bi najemodajalci zaradi nižjih obremenitev znižali najemnine. Namesto tega bi morali po njenih besedah več vlagati v gradnjo javnih najemnih stanovanj in pomoč mladim pri reševanju stanovanjskega vprašanja.
»Meni je vseeno, ali ima bogataš petmetrsko, sedemmetrsko, dvanajstmetrsko jahto. Ni mi pa vseeno, če dajo toliko manj v skupne, torej v solidarnostni sistem, pokojninsko in zdravstveno blagajno,« je poudarila.
Dotaknila sta se še obrambnih izdatkov. Sukič je opozorila, da se ob napovedanih davčnih razbremenitvah in manjših sredstvih za javne sisteme hkrati povečujejo izdatki za oboroževanje. Reberšek je odgovoril, da sedanja oblast le uresničuje zaveze, ki jih je glede obrambnih izdatkov sprejela že prejšnja vlada Roberta Goloba.
Kaj to pomeni za volivce?
Argumenti obeh strani so jasni. NSi poudarja, da mora več denarja ostati ljudem, Levica pa svari pred izpadom prihodkov in negotovostjo glede cen. Kdo ima prav, bodo ob referendumu 6. decembra presodili volivci.
