Poškodba na delovnem mestu lahko spremeni življenje, kot kaže zgodba Edine, zaposlene v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Po padcu na koleno je prestala operacijo, namesto nove naloge v službi pa je septembra prejela odpoved pogodbe.
Edina se je poškodovala pred približno tremi leti, in to prav na delovnem mestu v UKC Ljubljana. Po njenih besedah je padla na koleno, zaradi poškodbe pa je morala na operacijo.
Težave se vlečejo že tri leta
Zdravstvene težave jo po njenih besedah spremljajo še danes. Čaka jo nov operativni poseg, zdravniki pa naj bi ji omenjali tudi možnost popolne zamenjave kolena.
Gre torej za poškodbo, ki se ni končala z eno operacijo in nekaj tedni počitka. Zdravljenje se očitno vleče že več let, njegov izid pa je še vedno negotov.
Priznana III. kategorija invalidnosti
Po postopku pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so ji priznali III. kategorijo invalidnosti. Priznali so ji tudi pravico do dela na drugem delovnem mestu, in sicer štiri ure dnevno.
Z drugimi besedami: zaradi posledic poškodbe ne more več opravljati prejšnjega dela v enakem obsegu, lahko pa dela v skrajšanem delovnem času, če za to dobi ustrezno delovno mesto.
Namesto premestitve pa je septembra prejela odpoved pogodbe.
Prav tu se zgodba zaplete. Edina je pričakovala, da jo bodo premestili na drugo delovno mesto, v skladu z odločitvijo zavoda. Namesto tega je v roke dobila odpoved.
Kaj običajno pomeni III. kategorija invalidnosti?
Splošno velja, da je invalidnost tretje kategorije povezana z omejitvami pri delu, ki jih določi zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delavec lahko še vedno dela, a pod prilagojenimi pogoji, na primer skrajšan čas ali na drugem, ustreznejšem delovnem mestu.
Odločba zavoda zato pogosto sproži vprašanje, ali ima delodajalec ustrezno delovno mesto, na katerega lahko delavca premesti. Odgovor je odvisen od konkretnih okoliščin in vsakega primera posebej. Iz razpoložljivih podatkov ni mogoče sklepati, kako bi se ta primer lahko končal.
Kaj lahko storijo delavci v podobnem položaju?
Zgodba Edine opozarja na to, da je dobro poznati svoje pravice. Strokovnjaki delavcem v podobnih primerih običajno svetujejo nekaj splošnih korakov:
Vso dokumentacijo je pametno skrbno hraniti. To vključuje odločbo zavoda, zdravniška mnenja, odpusta iz bolnišnice in vsa pisna obvestila delodajalca.
Pomoč lahko ponudijo sindikat, odvetnik ali pravna svetovalna služba. Prav tako velja pozorno spremljati roke, saj so za uveljavljanje pravic proti odpovedi običajno določeni zakonski roki, ki jih ne gre zamuditi.
Delavci se lahko za pojasnila obrnejo tudi na pristojne inšpekcijske ali druge institucije, ki skrbijo za spoštovanje delovne zakonodaje.
Zgodba, ki odpira vprašanja
Primer Edine znova odpira vprašanje, kaj se zgodi z delavci, ki se poškodujejo pri delu in nato ne morejo več opravljati prejšnjih nalog. Za koga je poškodba samo začasna težava, za koga pa začetek dolge poti zdravljenja, operacij in negotovosti glede službe?
Edina še vedno čaka na nov operativni poseg, hkrati pa se sooča z izgubo zaposlitve. Njeni navedbe so zaenkrat edino, kar je znano o primeru, zato je pomembno, da si ogledamo tudi odziv druge strani, ko ga bo mogoče slišati.
Zgodba je tudi opomnik vsem zaposlenim: ob poškodbi na delu je najpomembneje, da vemo, kakšne pravice imamo, in da vsak korak zabeležimo. Tako se lahko v primeru spora lažje opremo na dokaze.
