.png)
Ruski predsednik Vladimir Putin je po telefonskem pogovoru s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom in norveškim premierjem Jonasom Gahrom Størejem izjavil, da je Rusija pripravljena na morebiten spopad z Evropo, čeprav si vojne ne želi. Opozoril je tudi, da v primeru pretirane eskalacije »ne bo zmagovalcev«.
Njegove besede so odjeknile po celotni celini, pogovori pa so med evropskimi zaveznicami sprožili kar precej razburjenja. Poglejmo, kaj vse se je zgodilo.
»Pripravljeni smo, a si vojne ne želimo«
Putin je bil v svojem sporočilu jasen. »Najprej: pripravljeni smo, a si vojne z Evropo ne želimo,« je dejal.
»Če pa si je kdo želi, naj se pripravi. Za zdaj niso dosegli svojega cilja, da bi Rusiji zadali strateški poraz. Če grejo stvari predaleč, ne bo zmagovalcev. Naj nihče tega ne pozabi.«
Izjava je prišla takoj po telefonskih pogovorih z voditeljema dveh nordijskih držav. Prav ti pogovori so zdaj v središču pozornosti evropske politike.
Evropski zavezniki niso navdušeni
Norveški premier je pojasnil, da sta s finskim predsednikom v pogovoru poudarila pomen deeskalacije. Hkrati sta odločno izrazila podporo Ukrajini.
Kljub temu je njuna pobuda naletela na kritike drugih nordijskih in evropskih voditeljev. Ti opozarjajo, kako pomembna je enotnost.
Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala k skupnemu nastopu glede Ukrajine. Švedski premier Ulf Kristersson pa je opozoril, da ostali evropski voditelji o pogovorih niso bili obveščeni.
Napetosti na Baltiku
Putin se je v nagovoru dotaknil tudi razmer v Baltiku. Opozoril je, da si Moskva ne želi scenarija, podobnega tistemu v Hormuški ožini ali Perzijskem zalivu.
Poudaril je, da si Rusija ne želi ovir pri plovbi v Baltiku, a bo odgovorila na vsak izziv. Gre za sporočilo, ki ga bodo države ob Baltskem morju gotovo budno spremljale.
Pritisk na zamrznjena ruska sredstva
Medtem se na diplomatskem in gospodarskem področju pritiski na Moskvo stopnjujejo. Nekdanja britanska finančna ministrica Rachel Reeves je pozvala Evropsko unijo, naj zaseže 175 milijard funtov (približno 209,58 milijarde evrov) zamrznjenih ruskih sredstev.
Denar bi po njenih besedah namenili za obrambo Ukrajine. Poudarila je, da se Kijev pred prihajajočo zimo sooča z resnimi finančnimi težavami, hkrati pa se krepijo politični pritiski za sklenitev dogovora z Moskvo.
Opozorilo iz Velike Britanije
V Veliki Britaniji odmeva tudi opozorilo obrambnega ministra Wesa Streetinga. Izjavil je, da mora biti država pripravljena na morebiten spopad v naslednjih nekaj letih.
Državljane je pozval, naj se preventivno opremijo z zalogami osnovnih potrebščin. Gre za še en znak, da se o varnostnih tveganjih v Evropi vse glasneje govori tudi na ravni vlad.
Razmere na terenu ostajajo napete
Na terenu se kljub občasnim lokalnim prekinitvam ognja spopadi ne umirjajo. Eden takšnih dogovorov velja na območju zasedenega mesta Oleški na jugu, drugod pa boji ne jenjajo.
V osrednji Ukrajini so ruski droni zadeli potniška vlaka na postaji v regiji Dnipro. Po navedbah lokalnih oblasti je življenje izgubilo najmanj 13 ljudi, deset pa jih je bilo poškodovanih.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za grozljivega.
Kaj to pomeni za Evropo?
Putinova izjava, odzivi evropskih voditeljev in opozorila iz Londona kažejo, da je varnostna slika v Evropi precej napeta. Hkrati se kaže, da med evropskimi državami ni povsem enotnega pogleda na to, kako naj se z Moskvo pogovarjajo.
Nekateri poudarjajo deeskalacijo in dialog, drugi opozarjajo, da je treba nastopati skupaj in da morajo biti vsi zavezniki o pogovorih obveščeni. Prav to vprašanje enotnosti bo verjetno ostalo v ospredju tudi v prihodnjih dneh.
Za zdaj velja, da vsi sodelujoči poudarjajo željo po preprečitvi najhujšega, a med besedami in dejanji ostaja velika razlika. Razvoj dogodkov bomo spremljali naprej.
