.png)
Dolgoletna novinarka Katarina Keček je na Facebooku delila spomin na čas, ko je delala na POP TV. V zgodbi nastopata tudi voditelj Edi Pucer in današnja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Šlo je za poskus ustanovitve sindikata, ki se je po njenem opisu končal hitreje, kot so mislili.
Kaj se je pred leti dogajalo za zaprtimi vrati ene največjih slovenskih televizijskih hiš? Kečkova je na družbenem omrežju opisala osebno izkušnjo, ko je sodelovala pri prizadevanjih za sindikat zaposlenih. Poleg nje sta bila zraven še Edi Pucer in Nataša Pirc, ki danes opravlja funkcijo predsednice republike.
Zakaj se ni včlanila v novinarska društva?
Novinarka pravi, da v poklicu deluje že več kot tri desetletja. Pojasnila je, zakaj se v karieri ni nikoli vključila v novinarska društva ali sindikalna združenja. Po njenem mnenju so se take organizacije sčasoma preveč razdelile po političnih linijah. Sama se kot neodvisna novinarka v teh delitvah ni našla.
Kljub temu je enkrat sodelovala pri ustanavljanju sindikata na POP TV. Kot je zapisala, je bila ta izkušnja zanjo pomembna in jo je zaznamovala za vse življenje.
Vse se je začelo pri potnih stroških
Zaposlene naj bi povezala odločitev vodstva, da nenadoma ukine povračilo potnih stroškov. Po spominu Kečkove je bila razlaga zelo kratka: “Pač, šparamo. Vi pa se znajdite.” Prav ta poteza naj bi novinarje prvič združila v skupni zahtevi.
Do takratnega direktorja so se odpravili trije predstavniki: Edi Pucer, Nataša Pirc in Katarina Keček. “Takrat smo se novinarji na POP TV prvič zares združili za skupno stvar,” je zapisala.
Kaj so želeli doseči?
Njihov namen je bil po njenih besedah jasen. Želeli so ustanoviti sindikat, ki bi novinarje in druge zaposlene ščitil pred enostranskimi odločitvami vodstva. Omogočal bi tudi uradna pogajanja z upravo. Med razlogi za pobudo je omenila tudi pomisleke glede zaposlovanja posameznikov na novinarska mesta brez dovolj ustreznih izkušenj ali izobrazbe.
Vsi trije so bili prepričani, da imajo za svojo pobudo pravno in moralno podlago. Na POP TV je bilo takrat zaposlenih več kot 300 ljudi, zato so pričakovali, da bodo z enotnim nastopom lahko dosegli spremembe.
Sestanek, ki je trajal deset minut
Srečanje z vodstvom pa naj bi se odvilo precej drugače, kot so upali. Direktor naj bi jih sprejel v svoji pisarni in jim dovolil deset minut, da predstavijo zahteve. Med njihovim pojasnjevanjem naj bi jih poslušal brez večjih odzivov in gledal dokumente na mizi.
Ko so končali, naj bi jim odgovoril z besedami, ki so se jim po navedbah Kečkove vtisnile v spomin:
“Slišal sem vas. Ok. Zdaj pa vam povem sledeče: dokler sem jaz na vodstvu, sindikata tukaj NE BO. Vi lahko seveda vztrajate s svojimi zahtevami. Ampak prvi, ki bo prišel k meni s podobno idejo, bo dobil odpoved.”
Po teh besedah so po zapisu novinarke za nekaj trenutkov obnemeli. Direktor naj bi jim nato pokazal proti izhodu in sestanek je bil končan.
Odločnost je zbledela že na stopnicah
Na poti iz pisarne naj bi se še pogovarjali, da takšen odnos do zaposlenih ni sprejemljiv in da pri zahtevah ne bodo popustili. A kot je priznala sama, je njihova odločnost hitro splahnela.
“A realnost nas je ujela takoj na dnu stopnic: Edi je zavil v eno pisarno, Nataša v drugo, sama pa sem šla nazaj v svoj desk,” je zapisala.
Po njenem spominu o sindikatu pozneje niso več govorili. Dodala je, da po njenem vedenju na POP TV glede sindikalnega organiziranja stanje ostaja podobno oziroma enako kot takrat.
Izkušnja, ki je spremenila pogled na združenja
Dogodek je po njenih besedah močno vplival na njen pogled na novinarska združenja in organizirano zastopanje zaposlenih. Čeprav je sprva verjela v skupno zaščito delavskih pravic, jo je odziv vodstva po lastnih besedah odvrnil od nadaljnjega podobnega angažiranja.
Zapis Katarine Keček tako ponuja redek vpogled v dogajanje za kulisami televizijske hiše. Gre za njen osebni spomin in njeno videnje dogodkov, v katerem se med drugim omenjata tudi danes zelo znani imeni, Edi Pucer in Nataša Pirc Musar.
