Vprašanje socialne pomoči je pred referendumom sprožilo precej burno razpravo. Volivci bodo odločali o tem, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.
Razprava je hitro razdelila politiko na dva tabora, saj imajo zagovorniki in nasprotniki predloga precej različne poglede na to, kaj bi takšna sprememba pomenila v praksi.
Zagovorniki: Namen je vključevanje, ne kaznovanje
Zagovorniki predloga poudarjajo, da naj družbenokoristno delo ne bi predstavljalo kazni za prejemnike socialne pomoči.
Po njihovem mnenju bi lahko takšen sistem delovno sposobnim in dolgotrajno brezposelnim omogočil večjo vključenost v družbo ter jim pomagal pri ponovnem približevanju trgu dela.
Poudarjajo tudi, da bi morale biti pravice in odgovornosti v socialnem sistemu ustrezno uravnotežene.
Nasprotniki opozarjajo na obstoječe varovalke
Na drugi strani nasprotniki predloga opozarjajo, da že trenutna zakonodaja omogoča preverjanje upravičenosti do socialne pomoči in vsebuje mehanizme za preprečevanje morebitnih zlorab.
Menijo tudi, da referendumsko vprašanje odpira številne dodatne dileme – med drugim, kako bi se družbenokoristno delo izvajalo, za koga bi bilo obvezno in kako bi se upoštevale individualne okoliščine posameznikov.
Odločitev bodo sprejeli volivci
Referendum bo potekal 11. oktobra 2026. Takrat bodo volivci odločali, ali podpirajo pogojevanje denarne socialne pomoči za določene delovno sposobne upravičence z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.
Do glasovanja lahko zato pričakujemo še veliko razprav o tem, ali predlagana rešitev predstavlja dodatno pomoč pri vključevanju ljudi v družbo ali pa pomeni nepotreben poseg v sistem socialne varnosti.
Kaj menite vi – bi moralo biti družbenokoristno delo povezano s prejemanjem socialne pomoči?
