Po kratkem obdobju nekoliko prijetnejšega vremena meteorologi znova opozarjajo na krepitev vročinskega vala, ki bo v prihodnjih dneh zajel velik del Evrope. Napovedi kažejo, da bi lahko temperature v nekaterih državah presegle 40 stopinj Celzija, zato je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že pozvala države k dodatni pripravljenosti.
Najbolj vroče naj bi bilo na Pirenejskem polotoku, kjer se Portugalska in jug Španije pripravljata na temperature do 43 stopinj Celzija. Zelo vroče bo tudi v Franciji, državah Beneluksa ter delu srednje Azije, kjer so ponekod že izmerili več kot 40 stopinj.
Zaradi zaostrovanja razmer je WHO sklical izredno srečanje predstavnikov 41 držav evropske regije, Evropske komisije in drugih pristojnih institucij. Namen srečanja je bil pregledati izkušnje iz preteklih vročinskih valov ter izboljšati pripravljenost zdravstvenih sistemov na morebitne nove izredne razmere.
Regionalni direktor WHO za Evropo Hans Henri P. Kluge je ob tem poudaril, da ekstremna vročina ni več zgolj vremenski pojav, temveč predstavlja vse večjo grožnjo javnemu zdravju. Po njegovih besedah so poleg starejših in kroničnih bolnikov vse pogosteje ogroženi tudi ljudje, ki delajo na prostem, brezdomci, socialno izolirani posamezniki in prebivalci stanovanj, ki se v vročih dneh močno pregrevajo.
V organizaciji poudarjajo, da se države z dobro pripravljenimi načrti na vročinske valove odzivajo precej učinkoviteje. Italija na primer v več deset mestih skoraj v realnem času spremlja podatke o smrtnosti, kar oblastem omogoča hitrejše ukrepanje. Španija je okrepila obveščanje prebivalcev prek medijev, Avstrija pa je posodobila nacionalni načrt zaščite ter izboljšala sodelovanje med državnimi in lokalnimi službami.
Kot primer dobre prakse WHO izpostavlja tudi Francijo, kjer usklajeno delovanje različnih institucij pomaga razbremenjevati zdravstveni sistem v času največje vročine. V Severni Makedoniji pa pri zaščiti najbolj ranljivih skupin sodeluje tudi Rdeči križ.
Kljub pozitivnim primerom organizacija opozarja, da številne evropske države še vedno nimajo ustrezno pripravljenih načrtov za ukrepanje med vročinskimi valovi. Po ocenah WHO jih ima takšne načrte manj kot polovica držav evropske regije.
Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da mnogi prebivalci tudi ob razglašenih opozorilih ne prepoznajo, kako veliko tveganje vročina predstavlja zanje osebno. V številnih krajih primanjkuje ohlajenih javnih prostorov, prebivalci pa pogosto sploh ne vedo, kam se lahko umaknejo v času najvišjih temperatur.
WHO opozarja tudi na počasne administrativne postopke, zaradi katerih se lahko razglasitev izrednih razmer in zaščitni ukrepi ponekod zamaknejo. Po njihovem mnenju pri vročinskih valovih ni časa za dolgotrajne birokratske postopke, saj lahko pravočasno ukrepanje pomembno vpliva na zaščito zdravja in reševanje življenj.
Strokovnjaki zato prebivalcem svetujejo, naj v prihodnjih tednih spremljajo vremenska opozorila, se izogibajo daljšemu zadrževanju na soncu v najbolj vročem delu dneva, pijejo dovolj tekočine in posebno pozornost namenijo starejšim, bolnikom ter drugim ranljivim skupinam. Po trenutnih napovedih bi lahko bil drugi del poletja med najbolj vročimi v zadnjih letih.
