.png)
Slovenija je danes izdala 10-letno obveznico v višini 500 milijonov dolarjev. Na finančnem ministrstvu poudarjajo, da je ameriški dolar za državo strateška valuta. Posel pa je po njihovih besedah druga vrnitev Slovenije na dolarski kapitalski trg po letu 2014.
Zanimanja investitorjev ni manjkalo: povpraševanje je preseglo 785 milijonov dolarjev. Poglejmo, kako je potekal dan in kaj vse se skriva za številkami.
Kako je potekal dan izdaje
Potem ko so investitorji med predstavitvenimi aktivnostmi izrazili zanimanje za tovrstno naložbo, je Slovenija knjigo naročil odprla danes ob 9. uri. Povpraševanje je nato vztrajno naraščalo in preseglo 825 milijonov dolarjev. Vanj je bilo všteto tudi 220 milijonov ameriških dolarjev naročil organizatoric izdaje.
Nekaj po 14. uri so višino izdaje določili pri 500 milijonih dolarjev. Povpraševanje je takrat presegalo 785 milijonov ameriških dolarjev, vključno s 195 milijoni naročil organizatoric. Po pojasnilih ministrstva je to državi omogočilo uspešno izvedbo transakcije.
Organizatorice izdaje so bile Barclays, Deutsche Bank, DZ Bank, JP Morgan in Raiffeisen Bank International. Ob solidnem povpraševanju se je Slovenija po zapisu ministrstva ponovno lahko oprla na svoje razpršeno zaledje institucionalnih investitorjev.
Številke obveznice
Nova 10-letna dolarska obveznica je izdana v višini 500 milijonov dolarjev. Kupon znaša 5,600 odstotka, razmik pa 65 bazičnih točk nad referenčno 10-letno ameriško državno obveznico. Donos do dospelosti je 5,630 odstotka, cena pa 99,773 odstotka.
Za zaščito pred gibanjem tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z evrom so za celotno vrednost izdaje izvedli valutno zamenjavo. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z dolarsko obveznico po valutni zamenjavi tako znaša 4,124 odstotka.
Kdo je kupoval slovenski dolg
Ministrstvo je razkrilo tudi, od kod so investitorji. Kar 65 odstotkov jih prihaja iz kontinentalne Evrope, 15 odstotkov iz Azije in Bližnjega vzhoda, 12 odstotkov iz Združenega kraljestva in osem odstotkov iz Severne Amerike.
Zanimiva je tudi razdelitev po vrsti institucij:
- 32 odstotkov so upravljavci skladov,
- 32 odstotkov banke ali zasebne banke,
- 27 odstotkov centralne banke in uradne institucije,
- šest odstotkov zavarovalnice oziroma pokojninski skladi,
- tri odstotke skladi tveganega kapitala.
Zakaj država to počne
Izdaja po navedbah ministrstva podpira razpršenost virov financiranja in ohranjanje odnosov z mednarodnimi institucionalnimi investitorji. Višina izdaje sledi tudi cilju nadaljnjega zniževanja deleža dolga v BDP, ki naj bi letos dosegel 64,6 odstotka.
“Slovenija s to transakcijo podaljšuje svojo dolarsko krivuljo donosnosti in nadgrajuje zadnjo izdajo 10-letne referenčne dolarske obveznice iz leta 2023 ter tako še naprej zastopa regijo srednje in vzhodne Evrope na dolarskih kapitalskih trgih.”
Tako so zapisali v sporočilu za javnost. Slovenija torej ni prvič posegla po dolarskem financiranju, saj je zadnja referenčna 10-letna dolarska obveznica izšla leta 2023. Zdaj je to krivuljo podaljšala z novo izdajo.
Kaj to pomeni za navadne bralce
Državne obveznice so način, kako država zbere denar za svoje potrebe. Investitorji ji posodijo sredstva, ona pa jim ob dospelosti vrne glavnico in vmes izplačuje obresti. Tokrat je šlo za posojilo v dolarjih, zato je država poskrbela za valutno zamenjavo. S tem se izogne tveganju, da bi se zaradi nihanja tečaja med evrom in dolarjem njen strošek nepričakovano povečal.
Čeprav je kupon obveznice 5,600 odstotka, je končni strošek za proračun po valutni zamenjavi nižji, 4,124 odstotka. Prav ta podatek je za državne finance najpomembnejši, saj kaže, koliko država dejansko plača za novo zadolžitev.
Povpraševanje, ki je preseglo ponujeni znesek, kaže, da je bilo zanimanja za slovenski dolg dovolj. Podrobnosti o tem, kako bo denar porabljen, v sporočilu ministrstva niso navedene. Jasno pa je, da izdaja po njihovih besedah podpira razpršenost financiranja in cilj zniževanja javnega dolga.
