Voditelji držav članic Evropske unije so na zasedanju v Bruslju Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi predlog za financiranje dodatnih potreb Ukrajine v letu 2027. Na srečanju se jim je pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je na mizo položil kar nekaj številk.
Podpora Ukrajini je bila ena osrednjih tem drugega dne zasedanja Evropskega sveta. Predsednik sveta Antonio Costa je po srečanju poudaril, da je ta podpora trenutno pomembnejša kot kadarkoli doslej.
Zelenski z jasnim računom
Zelenski je voditeljem predstavil oceno, da bo država prihodnje leto za nadaljevanje obrambe potrebovala okoli 155 milijard evrov. Od Evropske unije pričakuje najmanj 70 milijard evrov dodatne pomoči.
»Vojna bo prihodnje leto stala 155 milijard evrov. In od vas potrebujemo vsaj dodatnih 70 milijard evrov za obrambo, za orožje in za krepitev naše odpornosti,« je dejal Zelenski.
Številke torej niso majhne, odgovor iz Bruslja pa je bil jasen. Voditelji so komisijo pozvali, naj pripravi predlog, kako pokriti dodatne potrebe Ukrajine v letu 2027.
Von der Leyen: poleg 45 še 70 milijard
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je potrdila, da bo Ukrajina poleg že predvidenih 45 milijard evrov iz obstoječega evropskega posojilnega programa potrebovala še dodatnih 70 milijard evrov.
Ob tem je k sodelovanju pozvala tudi druge mednarodne partnerice. Njihova sporočilo je bilo, naj prispevajo svoj delež pri financiranju.
Costa opozarja na hibridne dejavnosti Rusije
Costa je podporo Ukrajini povezal tudi z varnostnimi razmerami v Evropi. Po njegovih besedah so hibridne dejavnosti Rusije po Evropi vse intenzivnejše, zato je pomoč Ukrajini po njegovem še pomembnejša.
Janša: politična odločitev je praktično sprejeta
Slovenski premier Janez Janša je ocenil, da je politična odločitev o dodatni finančni pomoči praktično že sprejeta. Odprta ostajajo vprašanja o tem, kako bo financiranje izvedeno.
»Mislim, da bodo ta sredstva zagotovljena,« je dejal Janša.
Dodal je, da pri tem ne nameravajo posegati v možnosti uporabe zamrznjenega ruskega premoženja v okviru zahodnih sankcij.
Spregovoril je tudi o morebitni prekinitvi ognja. Po njegovem mnenju bi do nje lahko prišlo šele takrat, ko bo Ukrajina vojaško močnejša od Rusije oziroma ko bodo države, ki imajo vpliv na Moskvo, presodile, da je čas za njegovo uporabo.
Napetosti med Trumpom in Zelenskim
Srečanje v Bruslju je potekalo v posebnem trenutku. Odnosi med predsednikoma ZDA Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim so se namreč znova zaostrili.
Ameriška administracija je medtem omilila del sankcij proti Rusiji. Cilj je omogočiti izvoz ruskega dizelskega goriva na svetovne trge in ublažiti posledice energetske krize.
Kaj to pomeni v praksi?
Za zdaj gre za politični poziv komisiji, naj pripravi predlog. Konkretna odločitev o tem, od kod bo prišel denar in v kakšni obliki, še ni znana. Prav to je tisto, kar Janša opisuje kot odprto vprašanje izvedbe.
Jasno pa je, da je tema financiranja Ukrajine v prihodnjem letu trdno na mizi voditeljev. Številke, ki jih omenjajo, so velike: 155 milijard evrov skupnih potreb, od tega naj bi vsaj 70 milijard evrov prišlo kot dodatna evropska pomoč, poleg že predvidenih 45 milijard evrov iz obstoječega posojilnega programa.
Evropska komisija ima zdaj nalogo, da iz političnih sporočil naredi konkreten predlog. Kakšen bo, bo odvisno od nadaljnjih pogovorov med državami članicami in partnerji. Pri tem von der Leyen poudarja, da naj svoj delež prispevajo tudi drugi mednarodni partnerji, ne le članice EU.
Medtem ostaja v ozadju še ena pomembna tema: kdaj bi lahko prišlo do konca bojev. Janša meni, da bi bila prekinitev ognja mogoča šele, ko bo Ukrajina vojaško močnejša od Rusije oziroma ko bodo države z vplivom na Moskvo presodile, da je čas za njegovo uporabo.
Zasedanje Evropskega sveta v Bruslju je tako znova pokazalo, da bo vprašanje podpore Ukrajini ostalo v ospredju evropske politike. Kako bodo besede voditeljev spremenili v konkretna sredstva, pa bomo videli v prihodnjih mesecih.
