Danska vlada je 8. oktobra 2026 v parlament vložila predlog zakona, ki bi učiteljem prvič po letu 1967 razširil pooblastila za fizično posredovanje v šolah. Predlog mora parlament še sprejeti, zato za zdaj ostaja pri načrtih.
Gre za temo, ki bo zagotovo odprla številna vprašanja. Poglejmo, kaj danes velja, kaj bi se spremenilo in zakaj se vlada za ta korak odloča.
Kaj velja zdaj?
Po veljavni zakonodaji lahko učitelji fizično posredujejo le, kadar učenec ogroža sebe, druge osebe ali šolsko premoženje. Drugih možnosti zakon ne predvideva.
Nova ureditev bi to možnost razširila tudi na primere, ko učenec huje moti pouk, nadleguje druge ali z žaljivim vedenjem onemogoča normalno delo v razredu.
Kaj bi učitelj smel narediti?
Učitelj bi lahko učenca prijel, ga zadržal ali ga proti njegovi volji odstranil iz učilnice. A le, če predhodna opozorila in drugi ukrepi ne bi zalegli.
Dansko ministrstvo za izobraževanje navaja več primerov, kdaj bi bilo fizično posredovanje dovoljeno. Prvi je učenec, ki pri gospodinjstvu meče hrano in kljub opozorilom noče prenehati ali zapustiti učilnice.
Drug primer je učenec, ki med poukom glasno predvaja glasbo na telefonu ter noče izklopiti ali oddati naprave.
V takšnih primerih bi učitelj lahko uporabil sorazmeren fizični ukrep, če bi bil ta nujen za ponovno vzpostavitev reda.
Telesno kaznovanje ostaja prepovedano
Vlada ob tem poudarja, da se telesno kaznovanje ne bo vrnilo. Učitelji učencev ne bodo smeli pretepati, klofutati ali drugače telesno kaznovati.
Fizično posredovanje bo dovoljeno izključno kot skrajni ukrep. Biti mora čim krajši in povzročiti čim manj škode. Razlika med posredovanjem in kaznovanjem je torej ključna.
Zakaj se vlada za to odloča?
Spremembe vlada utemeljuje z raziskavo organizacij Epinion in Als Research, ki je nastala za ministrstvo za izobraževanje. Številke kažejo, da je nasilje v danskih razredih precej razširjeno.
- V 55 odstotkih razredov so v enem šolskem letu zaznali fizično nasilje med učenci.
- V prvih štirih razredih osnovne šole se je nasilje pojavilo v približno treh četrtinah razredov.
- V 36 odstotkih vseh razredov se fizično nasilje pojavlja najmanj enkrat mesečno.
- V vsakem petem razredu je bil fizičnega nasilja deležen tudi zaposleni na šoli.
- Več kot četrtina učiteljev meni, da se je nasilno in agresivno vedenje učencev v zadnjih petih letih povečalo.
Danski minister za izobraževanje Magnus Heunicke je ob predstavitvi predloga poudaril, da učitelji ne smejo živeti v strahu pred disciplinskimi postopki ali izgubo službe. To naj bi veljalo v primerih, ko morajo zaradi varnosti ali zagotavljanja pouka nujno posredovati.
Kako je s tem v Sloveniji?
Podobne težave zaznavajo tudi slovenske šole. Po podatkih mednarodne raziskave TALIS 2024 učitelji v Sloveniji v povprečju 14 odstotkov učne ure porabijo za vzdrževanje reda in discipline. To je tri odstotne točke več kot leta 2018.
Raziskava kaže tudi, da skoraj polovica učiteljev v zadnjem triletju osnovne šole poroča, da jim vzdrževanje discipline povzroča stres.
Posledica je manj časa za poučevanje in več prekinitev pouka. To vpliva tudi na učence, ki želijo nemoteno spremljati učni proces.
Kaj to pomeni?
Danski predlog je za zdaj le predlog. Ali ga bo parlament sprejel in v kakšni obliki, bo znano šele po obravnavi.
Jasno pa je, da vprašanje discipline v razredu ni zgolj danska zadeva. Kje je meja med zaščito učencev in učiteljev ter pretirano uporabo sile? O tem se bo na Danskem verjetno še veliko razpravljalo.
