Razprava o državnem proračunu se je preselila na družbeno omrežje X in prerasla v pravi politični obračun. Državni sekretar Vinko Gorenak in Asta Vrečko sta si skočila v besedo zaradi vprašanja, ali se obetajo posegi v socialne pravice, medtem ko država za obrambo načrtuje vse več denarja.
V ospredju so družine, starši, invalidi in starejši. Novinarka in publicistka Neva Železnik je opozorila na domnevne reze pri osebni asistenci, starševskih nadomestilih, otroških dodatkih in štipendijah, omenila pa je tudi možnost skrajšanja porodniškega dopusta.
Železnik: ministrstvo je »gromozanski blef«
Neva Železnik je na omrežju X ostro kritizirala Ministrstvo za demografijo, socialne zadeve in družino. Zapisala je, da je ministrstvo po njenem mnenju »en gromozanski blef«. Po njenih besedah naj bi država posegala v pravice ljudi, čeprav naj bi si hkrati prizadevala za večjo rodnost.
Njeno sporočilo je bilo jasno: kako naj država spodbuja rojstva otrok, če bi hkrati zmanjševala podporo družinam? Morebitno krčenje pravic bi lahko dodatno obremenilo starše, zlasti tiste, ki se že zdaj spopadajo z visokimi življenjskimi stroški.
Gorenak zahteval dokaze
Na objavo se je odzval državni sekretar Vinko Gorenak. Železnikovo je pozval, naj navede vire svojih informacij. Poudaril je, da sodeluje v vladi in ima pregled nad dogajanjem na ministrstvih, a takšnih podatkov ni zasledil.
Ob tem je postavil še vprašanje, ali jo kdo plačuje za širjenje laži. Spor se je tako iz vsebinske razprave o proračunu premaknil tudi na vprašanje, ali so opozorila o prihodnjih spremembah sploh utemeljena.
Vrečko: »Prioritete vlade so jasne«
V razpravo se je vključila Asta Vrečko in Gorenaka pozvala, naj odpre predloge proračunov in njihove priloge. Zapisala je, da rezi na omenjenih področjih po njenem mnenju tudi na seji pristojnega odbora niso bili zanikani.
»Prioritete vlade so jasne. Družina, mamice, starejši ipd. žal to niso.«
Izpostavila je načrtovano rast obrambnih izdatkov in navedla naslednje zneske:
2026: 1,713 milijarde evrov; 2027: 1,938 milijarde evrov; 2028: 2,205 milijarde evrov.
Po teh številkah bi se obrambni izdatki med letoma 2026 in 2028 povečali za 492 milijonov evrov, kar je približno 28,7 odstotka.
Vrečko je opozorila tudi, da je pri socialnih izdatkih treba pogledati širšo sliko. Podprogram denarne socialne pomoči namreč ne zajema le denarne pomoči, ampak tudi varstveni dodatek, pogrebnino, posmrtnino in izredno socialno pomoč. Slednja je lahko namenjena kritju nujnih življenjskih stroškov, na primer ogrevanja ali nakupa pralnega stroja.
Kaj se je spremenilo po menjavi vlade?
Za razumevanje spora je pomembna tudi primerjava s stanjem pred menjavo oblasti. Vlado Roberta Goloba, ki je državo vodila od leta 2022 do junija 2026, je nasledila vlada Janeza Janše, imenovana 4. junija 2026.
V začetku leta 2026 so se nekateri socialni transferji uskladili z inflacijo. Otroški dodatki, državne štipendije in nekateri drugi prejemki so se 1. marca 2026 zvišali za 2,7 odstotka. Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta se uskladila z novim osnovnim zneskom minimalnega dohodka.
V zadnjem obdobju prejšnje vlade pa so bile sprejete tudi spremembe pri družinskih prejemkih. Odpravljeno je bilo 20-odstotno povišanje otroškega dodatka za otroke, mlajše od štirih let, ki niso obiskovali vrtca. Hkrati so bile uvedene nekatere razširitve pravic, med drugim pri starševskem dopustu rejnikov in pri opredelitvi enostarševskih družin.
Zato primerjava ne more temeljiti zgolj na trditvi, da je bilo pred menjavo vlade vse boljše ali da se zdaj vse pravice zmanjšujejo. Za natančno presojo je treba primerjati posamezne zakonske določbe, proračunske postavke in dejansko višino izplačil.
Več za obrambo, manj za socialo?
Polemika med Gorenakom in Vrečko odpira vprašanje, kakšne bodo prednostne naloge nove vlade pri razdeljevanju javnega denarja. Vrečko opozarja na rast obrambnih izdatkov in morebitne posledice za socialno varnost, Gorenak pa zahteva konkretne dokaze za navedbe o rezih.
Obrambni izdatki naj bi se po predstavljenih načrtih v prihodnjih letih občutno povečali. Zato se pojavlja vprašanje, ali bodo spremembe vplivale tudi na financiranje socialnih programov in družinske politike. Pri tem pa je treba ločiti med predvidenimi proračunskimi spremembami, političnimi opozorili in že sprejetimi odločitvami.
Odgovor na vprašanje, ali bodo družine, invalidi in starejši res ostali brez dela pravic, bo mogoče dati šele na podlagi natančne primerjave uradnih proračunskih dokumentov in konkretnih predlogov sprememb. Do takrat je treba navedbe o znižanju posameznih prejemkov in skrajšanju porodniškega dopusta obravnavati kot opozorila.
