data-nosnippet>
Nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na Facebooku objavila daljši zapis, v katerem se je odzvala na dogajanje na Bližnjem vzhodu in na slovensko zunanjepolitično držo do palestinskega vprašanja.
V zapisu je spomnila, da je Slovenija v prejšnjem mandatu priznala Palestino kot samostojno in neodvisno državo, kar je predstavila kot enega pomembnejših zunanjepolitičnih korakov tistega obdobja.
Ob tem pa je izrazila tudi kritiko, saj po njenem mnenju vse politične poteze niso bile vedno skladne z javno izraženimi stališči.
Kritična do prejšnjih odločitev
Klakočar Zupančič je posebej omenila odločitev, da Slovenija ni pristopila k postopku Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem.
Po njenem mnenju se je prav pri tem pokazalo pomanjkanje načelnosti, saj meni, da bi morala Slovenija svoja stališča pokazati tudi z dejanji.
Opozorila je tudi na vzdržano glasovanje največje poslanske skupine ob predstavitvi novega zunanjega ministra, kar je povezala s širšo razpravo o doslednosti slovenske zunanje politike.
Humanost in mednarodno pravo po njenem ne bi smela biti stvar kompromisa
V nadaljevanju je poudarila, da bi morale biti humanost, solidarnost in spoštovanje mednarodnega prava temelj političnega odločanja.
Po njenem mnenju takšna načela ne bi smela postati predmet političnega trgovanja ali trenutnih interesov.
Vprašala se je, kje je bila načelnost prej
Klakočar Zupančič se je dotaknila tudi odzivov nekdanjega premierja na spremembe v slovenski zunanji politiki.
Zapisala je, da ne razume njegovega presenečenja nad spremembo smeri, in se vprašala, kje je bila takšna načelnost takrat, ko je bilo treba po njenem mnenju jasneje ukrepati pred Meddržavnim sodiščem.
Njena kritika je bila tako usmerjena predvsem v razliko med javno izraženimi stališči in konkretnimi političnimi dejanji.
Spomnila tudi na palestinsko zastavo
Ob koncu zapisa se je dotaknila še simbolnega pomena palestinske zastave, ki je bila v preteklosti izobešena na vladni stavbi.
Zapisala je, da zastave na vladni stavbi danes ni več, ob tem pa ocenila, da je pokončnost večine prebivalcev države rešila predsednica.
Njena objava je znova odprla razpravo o slovenski zunanji politiki, odnosu do Palestine ter o tem, kako dosledne so bile politične odločitve v primerjavi z javno izrečenimi stališči.
Njene besede so sprožile nova vprašanja o tem, koliko načelnosti je bilo v slovenski politiki dejansko prisotne takrat, ko je bilo treba sprejemati konkretne odločitve.
