Nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je vložila pobudo za spremembo Zakona o lokalnih volitvah. Z njo želi omejiti število zaporednih županskih mandatov. Po njenem predlogu bi župani v občinah z več kot 3000 prebivalci funkcijo lahko opravljali največ tri zaporedne mandate oziroma 12 let.
Da bi predlog sploh prišel v obravnavo, mora zbrati najmanj 5000 podpisov volivcev, in sicer do 21. decembra. Pobuda je vložena v okviru postopka ljudske iniciative.
Ne gre za trajno prepoved kandidiranja
Predlagana omejitev ne bi pomenila večne prepovedi. Župan, ki bi izpolnil tretji zaporedni mandat, na naslednjih rednih lokalnih volitvah v isti občini ne bi smel ponovno kandidirati.
Če pa bi se zaporedje mandatov prekinilo, bi se lahko znova potegoval za županski položaj. Pravilo torej omejuje predvsem nepretrgano ostajanje na isti funkciji.
Manjše občine bi bile izvzete
Omejitev ne bi veljala za občine z največ 3000 prebivalci. Predlagateljica to utemeljuje z manjšim številom potencialnih kandidatov. Zaradi tega bi lahko omejevanje mandatov v takšnih občinah nesorazmerno zmanjšalo možnost izbire volivcev.
Kaj bi bilo z današnjimi župani?
Predlog vključuje tudi prehodno ureditev. Župani, ki bi pred uveljavitvijo zakona že opravili tri ali več zaporednih mandatov, bi lahko na prvih naslednjih rednih lokalnih volitvah še enkrat kandidirali.
Če bi bili ponovno izvoljeni, na naslednjih rednih lokalnih volitvah v isti občini ne bi smeli več kandidirati. Tako bi imeli tudi dolgoletni župani en dodaten »krog«, nato pa bi veljalo novo pravilo.
Zakaj je predlog sploh nastal?
Klakočar Zupančičeva spremembo utemeljuje s tremi cilji: preprečiti dolgotrajno koncentracijo politične moči, spodbuditi politično konkurenco in omogočiti večjo menjavo na županskih položajih.
V predlogu hkrati poudarja, da namen ni presojanje dela posameznih županov. Gre za vzpostavitev splošnega pravila, ki bi veljalo ne glede na politično pripadnost, priljubljenost ali uspešnost župana.
Kako je to urejeno drugje v Evropi?
V obrazložitvi se predlagateljica sklicuje tudi na ureditve v drugih evropskih državah. V Italiji za župane občin z več kot 15.000 prebivalci velja omejitev na dva zaporedna mandata. Poljska je omejitev na dva mandata uvedla leta 2018.
Portugalska in Litva imata omejitev na tri zaporedne mandate. Slovenski predlog bi bil po številu dovoljenih mandatov torej bliže tema dvema državama.
Finančnih posledic naj ne bi bilo
Po oceni predlagateljice sprememba zakonodaje ne bi imela finančnih posledic za državni proračun ali druga javnofinančna sredstva.
Klakočar Zupančičeva je pobudo vložila v okviru ljudske iniciative, hkrati pa je predlagala, naj zakon obravnavajo po rednem zakonodajnem postopku.
Rok za podpise že teče
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je določil, da je prvi dan roka za zbiranje podpisov volivcev 23. oktober. Zadnji dan je 21. december letos. Kdor bi pobudo rad podprl, mora torej poskrbeti za podpis v tem času.
Kot predstavnika predlagatelja, ki bi sodelovala pri delu državnega zbora in njegovih delovnih teles, sta v dokumentu navedena Klakočar Zupančičeva in nekdanji predsednik vlade Anton Rop.
Kaj to pomeni za volivce?
Če bi predlog zbral dovolj podpisov in bi ga državni zbor sprejel, bi se v večjih občinah spremenila logika lokalnih volitev. Dolgoletni župani ne bi mogli računati na neskončno zaporedje mandatov, volivci pa bi večkrat dobili priložnost za nove obraze na kandidatnih listah.
Za zdaj gre samo za pobudo, ki jo je treba najprej podpreti s podpisi. Ali bo pot do zakona uspešna, bo odvisno od zbranih podpisov in obravnave v državnem zboru.
