Ustavno sodišče je odločilo o božičnici oziroma zimskem regresu. Lansko izplačilo zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, je zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka po mnenju sodišča neskladno z ustavo. A pozor: ukrepa ni razveljavilo.
Sodišče prav tako ni ugotovilo, da bi bila neskladna z ustavo sama uvedba božičnice oziroma zimskega regresa. Za marsikoga je to ključna novica.
Kdo je sprožil postopek?
Ustavno sodišče je odločalo v pobudi za presojo ustavnosti. Sprožilo jo je več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. Zaradi domnevne neskladnosti z več členi ustave so izpodbijala zakon o pravici do zimskega regresa in prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zakon so novembra lani sprejeli in uveljavili.
Kaj določa zakon?
Delavec ima po zakonu pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače. Izplačan mora biti v denarni obliki.
Če delavec sklene delovno razmerje ali mu to preneha med koledarskim letom in je njegovo obdobje zaposlitve v letu krajše od enega leta, mu pripada sorazmerni del zimskega regresa. Računa se glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.
Delodajalec mora zimski regres izplačati najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta.
Kje je sodišče našlo težavo?
Ustavno sodišče je presodilo, da sta 2. in 3. člen zakona v neskladju z ustavo. Člena urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila. Neskladna sta, kadar se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Razlog je povratno delovanje. Do zimskega regresa za leto 2025 so bili namreč upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Državni zbor in vlada pa javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati.
Zakon zato v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi. Ta pogoj za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona določa drugi odstavek 155. člena ustave.
Koga zadeva neskladje?
Izpodbijani določbi sta v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem zunaj javnega sektorja. Enako velja, ko določata, da se pri izračunu višine regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona.
To velja za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. Velja pa tudi za tiste, ki so bili po uveljavitvi zakona še zaposleni.
Zakaj denarja ne bo treba vračati?
Razveljavitev 2. in 3. člena v neskladnem delu bi po presoji sodišča pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih. Ti naj bi lahko obdržali sredstva, ki so jih prejeli na podlagi zakonsko uveljavljene pravice.
Zato je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo. Zakonodajalcu ni naložilo nobenih ukrepov. Pri drugih vidikih zakona, ki so jih izpodbijali pobudniki, je sodišče bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo, bodisi je pobudo v tem delu zavrglo.
Odziv Gibanja Svoboda
Na odločitev so se odzvali tudi v Gibanju Svoboda. Na Facebooku so zapisali, da božičnica ostaja zakonska pravica zaposlenih, in odločitev sodišča pozdravili.
»Sodišče je ugotovilo neskladje z ustavo samo v delu, ki se nanaša na upoštevanje obdobja pred uveljavitvijo zakona pri izračunu zimskega regresa za leto 2025 v zasebnem sektorju.«
Dodali so: »Sodišče določb ni razveljavilo in ni poseglo v že izplačana sredstva – zaposleni ste božičnico prejeli in tega vam nihče ne more vzeti.«
Sporočilo so sklenili z besedami: »Zmagovalci smo vsi. Zaposleni z večjo finančno varnostjo, gospodarstvo z večjo kupno močjo ljudi in družba, v kateri so koristi razvoja pravičneje razdeljene.«
Kaj to pomeni za zaposlene?
Za zaposlene, ki so božičnico že dobili, odločitev po zapisanem pomeni, da denarja ne bo treba vračati. Sodišče je izrecno izpostavilo varovanje legitimnih pričakovanj tistih, ki so izplačilo prejeli.
Zimski regres kot pravica ostaja v veljavi. Sodišče uvedbe same ni označilo za neustavno, neskladje je našlo le pri povratnem učinku za leto 2025 v zasebnem sektorju.
Odločitev je zanimiva tudi širše. Pokazala je, da morata zakonodajalec in vlada javno korist posebej izkazati, če želita, da zakon deluje za nazaj. Ustava tak izjemen učinek dopušča le ob izpolnjenem pogoju iz 155. člena.
