.png)
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević napoveduje temeljito prenovo šolskega sistema, vključno s prehodom z devetletke na osemletko. V intervjuju za Siol.net je kritikom sporočil, da »Slovenija, otroci, starši in učitelji nimajo časa za neskončne sestanke«. Odgovoril je tudi na očitke glede poti na Japonsko, Aleša Primca in rezultatov raziskave PISA.
Rončević je večino kariere preživel v akademskem in raziskovalnem prostoru kot sociolog, profesor in raziskovalec, med drugim na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu. Vodil je tudi več visokošolskih in raziskovalnih ustanov, v letih 2012 in 2013 pa je bil generalni direktor za visoko šolstvo in znanost.
Vozovnice za Japonsko
Pot na forum za znanost in tehnologijo na Japonskem je sprožila kritike, predvsem zaradi cen letalskih vozovnic. Minister pojasnjuje, da je bil na Japonskem, ki je pomembna partnerica na področju znanosti in visokega šolstva, dva dni. Pot je namreč želel organizirati tako, da bi bil tam čim krajši čas.
Za ceno vozovnic je izvedel šele, ko je zadeva prišla v medije. Ministri vozovnic ne kupujejo sami, pot organizirajo strokovni sodelavci, kupljene pa so bile po običajnem postopku. Doslej je zavrnil že 13 vabil na mednarodne dogodke, v prvi polovici mandata pa bo v tujino potoval petkrat.
Razkril je tudi šalo enega od ministrskih kolegov. Ta je pripomnil, da lahko na Japonsko s celotno ekipo leti še 26-krat in bo še vedno zapravil manj, kot sta Robert Golob in Alenka Bratušek plačala za dve železniški vozovnici do Kopra.
Osemletka in vstop v šolo pri sedmih letih
»Naš cilj je, da otroci po končani osemletki znajo več,« pravi Rončević. Po njegovi oceni se je pri devetletki namesto podaljšanja šolanja dejansko podaljšal vrtec. Otroci naj bi se opismenjevali tri leta, ne enega, ta zaostanek pa se potem pozna pri slabši pismenosti.
Opozarja še, da nekatere študije kažejo, da je za otroke bolje, če v šolo vstopijo pri sedmih in ne pri šestih letih. Po podatkih ministrstva starši vstop v osnovno šolo odložijo pri vsakem osmem otroku. Prvi razred devetletke naj bi postal zadnji razred vrtca, nekdaj imenovan mala šola. Obiskovanje bo obvezno, a ne bo treba plačevati dodatnega leta vrtca, saj so v koalicijski pogodbi zapisali, da bo vrtec v tem mandatu brezplačen.
»Ti, ki nasprotujejo naši reformi, so ali zlonamerni ali pa res mislijo, da je Slovenija edina država v Evropi, kjer voda teče po hribu navzgor.«
Strokovni svet, SVIZ in učiteljska zbornica
Strokovni svet je posvetovalno telo ministra. Vanj so vključili strokovnjake in praktike s področja vzgoje in izobraževanja, posameznike s kompetencami na področju digitalizacije in umetne inteligence, predstavnike treh delodajalskih organizacij ter enega od županov, Gregorja Macedonija. Aleša Primca je povabil, ker je vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za demografijo.
Sindikata SVIZ v svetu ni, saj po ministrovih besedah ni strokovna organizacija s področja vzgoje in izobraževanja. Glavnemu tajniku Branimirju Štruklju je med oddajo Tarča ponudil, naj mu pošlje dokument s konkretnimi predlogi. Štrukelj pa se je zavzel za sestanek brez pripravljenih izhodišč. Podobno je Rončević odgovoril predstavnikom ljubljanske pedagoške fakultete in direktorjem zavodov s področja šolstva: najprej želi videti konkretna izhodišča, potem se bodo sestali.
Učiteljsko zbornico vidi kot strokovno stanovsko združenje, ki se ne bo ukvarjalo s sindikalnimi vprašanji. Ali bo članstvo obvezno, je po njegovem še prezgodaj govoriti.
PISA in digitalne naprave
Slovenski 15-letniki so v zadnji raziskavi PISA dosegli najslabše rezultate doslej. Minister poudarja, da ni kriv samo sistem in še manj učitelji. Med dejavniki omenja digitalne naprave, spremenjeno družinsko dinamiko in odnose med družinami in šolo. Eden od utemeljiteljev raziskave PISA naj bi mu predstavil raziskavo, po kateri so digitalne naprave za razvoj možganov pri majhnih otrocih lahko še škodljivejše kot tobak in alkohol. Če se to potrdi, se bo po njegovem treba pogovarjati o omejitvi ali prepovedi dostopa do njih.
Kot enega glavnih vzrokov pa izpostavlja progresivno pedagoško paradigmo, ki jo je ob uvedbi devetletke uveljavil Slavko Gaber s svojo ekipo. Ta naj bi v šole pripeljala permisivno vzgojo.
Izhodišča reforme so predstavili 8. septembra, ob objavi rezultatov raziskave PISA. Trenutno poteka deset posvetov s strokovnjaki, učitelji, starši in drugimi deležniki. »Moja naloga je oblikovanje politik, ne učnih načrtov,« pravi minister. Dodaja, da nihče razumen ne more pričakovati, da bodo mesec in pol pozneje že imeli izdelan kurikulum in spisane učne načrte.
