Slovenski šolski sistem bi lahko v prihodnjih letih doživel več pomembnih sprememb. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je po rezultatih raziskave PISA 2025 napovedal celovitejšo reformo vzgoje in izobraževanja ter imenoval strokovni svet, ki bo sodeloval pri pripravi konkretnih ukrepov.
Po navedbah ministrstva naj bi strokovni svet sodeloval pri oblikovanju strateških usmeritev in predlogov za spremembe, ki naj bi vplivale tako na učence kot tudi na učitelje, ocenjevanje, učne načrte in organizacijo šolskega sistema.
Spremembe učnih načrtov in ocenjevanja
Med napovedanimi ukrepi so prenova učnih načrtov, spremembe sistema ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja ter mature.
Na ministrstvu želijo, da bi ocenjevanje natančneje pokazalo dejansko znanje učencev. Minister je opozoril tudi na tako imenovano »inflacijo petic«, saj meni, da najvišje ocene ne bi smele postati nekaj samoumevnega.
Učne načrte naj bi v prihodnje razbremenili nekaterih vsebin ter dali več poudarka temeljnemu znanju.
Več poudarka zgodnjemu opismenjevanju
Eden od ciljev napovedane reforme je tudi zgodnejše opismenjevanje otrok. Po načrtih ministrstva naj bi se otroci praviloma opismenili že v prvem letu šolanja.
Učencem, ki bi pri tem potrebovali dodatno pomoč, naj bi podporo zagotovili dovolj zgodaj in bolj intenzivno.
Spremembe tudi za učitelje
Reforma naj ne bi zadevala samo učencev. Ministrstvo napoveduje tudi ukrepe za izboljšanje položaja učiteljev in reševanje kadrovske krize.
Med predlogi so nova plačna reforma, spodbujanje občin k prednostnemu dodeljevanju neprofitnih stanovanj mladim učiteljem ter ukrepi za krepitev ugleda, avtoritete in avtonomije učiteljskega poklica.
Za študijsko leto 2026/2027 je napovedanih tudi 200 štipendij v višini 300 evrov mesečno za študente pedagoških programov. Dodatna sredstva naj bi bila namenjena tudi izobraževanju strokovnih delavcev.
Nova pripravništva in lažji vstop v učiteljski poklic
Ministrstvo napoveduje sistemsko pripravništvo z dodatnimi mesti v šolah in vrtcih. Kadrovske težave naj bi poskušali reševati tudi z bolj prilagodljivimi možnostmi zaposlovanja kandidatov, ki še nimajo vseh strokovnih pogojev.
Hkrati želijo učitelje bolje zaščititi pred pritiski staršev in primeri nasilja.
Več delovnih navad in odgovornosti
Na ministrstvu poudarjajo tudi pomen delovnih navad, vztrajnosti in osebne odgovornosti učencev.
Cilj naj bi bil sistem z jasnimi pričakovanji, pravičnejšimi merili in večjim poudarkom na dejanskem znanju ter napredku posameznika.
Kdaj bi lahko prišlo do prvih večjih sprememb?
Po trenutno objavljenih načrtih naj bi se prve večje sistemske spremembe začele uvajati v šolskem letu 2028/2029.
Za zdaj gre za napovedane reforme in ukrepe, katerih končna oblika bo odvisna od nadaljnjih strokovnih razprav in odločitev ministrstva.
