Slovensko podjetje Valhalla Turrets je predstavilo novo različico protiletalskega sistema Skythunder, ki je namenjen uničevanju brezpilotnih letalnikov. Združuje zmogljiv top, vodene rakete in radarsko tehnologijo, temelji pa na rešitvi, ki so jo preizkušali tudi v Ukrajini.
Gre za protiletalsko oborožitev, ki naj bi ščitila predvsem pomembno infrastrukturo pred napadi iz zraka. Glavni cilj so seveda droni, ki so v sodobnem vojskovanju postali veliko tarča in hkrati veliko grožnjo.
Kupola, ki so jo testirali na terenu
Kot poroča ukrajinski Kyiv Post, ki ga povzema Euronews, sistem temelji na oborožitveni kupoli MANGART 25. Prve prototipe so poslali v Ukrajino, kjer so jih preizkušali v dejanskih terenskih razmerah.
Isto tehnologijo so uporabili tudi v sistemu Wolf 25 AD. Ta je nastal v sodelovanju s slovaškim obrambnim podjetjem DefTech, razvili pa so ga kot odgovor na ukrajinske potrebe po učinkovitejši obrambi pred brezpilotnimi letalniki.
Top, ki lahko izstreli 1500 nabojev na minuto
Nova različica Skythunderja uporablja tricevni avtomatski top M197 Gatling kalibra 20 milimetrov. Isto orožje uporabljajo tudi na ameriških jurišnih helikopterjih AH-1Z Viper.
Top tehta približno 60 kilogramov, v eni minuti pa lahko izstreli do 1500 nabojev. Njegov največji učinkoviti domet znaša približno dva kilometra.
Toda top ni edino, s čimer se lahko pohvali slovenski sistem. Opremljen je tudi z izstreljevalnikom lasersko vodenih raket kalibra 70 milimetrov, ki omogočajo napade na cilje na večjih razdaljah.
Po navedbah Kyiv Posta bi lahko šlo za izstreljevalnik Fletcher podjetja Arnold Defense, ki ga Valhalla Turrets uporablja tudi pri drugih svojih oborožitvenih rešitvah. Če bi se ta domneva potrdila, bi lahko doseg raket znašal od pet do sedem kilometrov.
Radar, ki pokriva vse okoli vozila
Po navedbah podjetja je Skythunder zasnovan tako, da omogoča radarsko pokrivanje celotnega območja okoli vozila, torej v obsegu 360 stopinj. Sistem naj bi lahko samostojno zaznaval, spremljal in napadal večje skupine brezpilotnih letalnikov.
Pri tem naj bi deloval kot del širše mreže protizračne obrambe, ne pa kot osamljen posameznik na bojišču.
Na predstavitveni fotografiji je oborožitveni sistem nameščen na šestkolesno vojaško vozilo Oshkosh iz družine FMTV. Podvozje te družine vozil uporabljajo tudi pri ameriškem raketnem sistemu HIMARS.
Ciljajo na Pentagon?
Uporaba ameriških komponent je sprožila ugibanja, da bi lahko bil Skythunder namenjen tudi tekmovanju za naročila ameriškega Pentagona. Ta išče rešitve za obrambo pred majhnimi, počasnimi in nizko letečimi brezpilotnimi letalniki.
Ameriško podjetje RTX Raytheon je za omenjeni program že pridobilo prvo pogodbo, vredno 729 milijonov dolarjev. Za zdaj pa ni potrjeno, da slovensko podjetje pri programu dejansko sodeluje.
Kdo je Valhalla Turrets?
Valhalla Turrets razvija daljinsko vodene oborožitvene postaje in kupole. Kyiv Post ga opisuje kot podjetje iz Ljubljane, na njegovi uradni spletni strani pa je kot kontaktni naslov navedena Komenda.
V preteklosti je sodelovalo s hrvaškim proizvajalcem DOK-ING. Oktobra 2025 sta skupaj predstavila robotski sistem KOMODO-MANGART 25, namenjen boju proti brezpilotnim letalnikom, zaščiti infrastrukture in delovanju v nevarnih razmerah.
Junija letos je podjetje na mednarodnem obrambnem sejmu Eurosatory 2026 predstavilo tudi Skythunder 300. Ta različica je temeljila na daljinsko vodeni oborožitveni postaji MANGART 30 in je bila nameščena na oklepno vojaško vozilo.
Njena oborožitev je vključevala 30-milimetrski avtomatski top Northrop Grumman MK44S Bushmaster, ločeno kupolo s šestcevnico Dillon Aero M134D kalibra 7,62 milimetra ter izstreljevalnik vodenih raket kalibra 70 milimetrov.
Avgusta je podjetje General Dynamics European Land Systems kupolo MANGART 30 vključilo tudi v svoje gosenično bojno vozilo ASCOD.
Zakaj so protidronski sistemi tako pomembni?
Razvoj tovrstnih sistemov je tesno povezan z izkušnjami iz vojne v Ukrajini. Tam brezpilotni letalniki predstavljajo veliko nevarnost tako za vojaške enote kot za infrastrukturo.
Eden največjih izzivov sodobne protizračne obrambe je prav strošek sestrelitve. Uporaba dragih prestreznih raket za uničevanje razmeroma poceni dronov je namreč lahko izjemno draga.
Zato proizvajalci vse več pozornosti namenjajo sistemom, ki združujejo avtomatske topove, vodene rakete in napredno zaznavanje ciljev. Prav v to skupino spada tudi slovenski Skythunder.
Ali bo sistem pritegnil nova naročila, bo pokazal čas. Že zdaj pa je jasno, da slovensko ime v svetu obrambne tehnologije ne ostaja neopaženo.
