»Vi ste največje zlo, kar se je zgodilo slovenski politiki! Sram naj vas bo!« Po objavi o delavcih se je vsul oster odziv

LJUBLJANA – Odločitev predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, da trem nekdanjim delavcem podjetja Progros iz lastnih sredstev poravna neizplačane obveznosti, je sprožila številne odzive v javnosti. Medtem ko nekateri njegovo potezo vidijo kot pomoč ljudem v stiski, drugi menijo, da je dogodek dobil preveč političen značaj.

Stevanović je pred dnevi sprejel tri delavce podjetja Progros, ki trdijo, da niso prejeli plačil za opravljeno delo. Ob srečanju je sporočil, da bo dolgove poravnal iz svojih osebnih prihrankov, pri čemer je poudaril, da tega ne razume kot iskanje pozornosti, temveč kot dejanje, ki ga narekujeta vest in občutek odgovornosti. Dodal je, da bo tudi v prihodnje ravnal po svojih načelih, ne glede na odzive javnosti.

Njegova poteza pa je naletela tudi na ostre kritike. Predsednik Bošnjaške zveze Slovenije Elvis Alukić je na družbenih omrežjih zapisal, da ga je dogajanje razočaralo ter da meni, da so bili delavci v težkem položaju izpostavljeni na način, ki po njegovem mnenju ni primeren. Ocenil je, da bi morala biti pomoč ljudem ločena od političnega predstavljanja in da osebne stiske ne bi smele postati sredstvo za pridobivanje politične podpore.

V svojem zapisu je poudaril, da so se pripadniki različnih narodnih skupnosti v Sloveniji v preteklosti skupaj zavzemali za zaščito pravic ljudi, ne da bi ob tem javno izpostavljali posameznike ali njihovo življenjsko situacijo. Izrazil je prepričanje, da bi morala biti pomoč namenjena predvsem reševanju težav, ne pa ustvarjanju javne podobe.

Celoten primer je dodatno pritegnil pozornost zaradi očitkov, povezanih s podjetjem Progros, katerega lastnik in nekdanji direktor je poslanec stranke Resni.ca Boris Mijić. Nekdanji zaposleni trdijo, da jim podjetje dolguje plače oziroma druga izplačila za opravljeno delo. O pristojnosti in morebitnih zahtevkih bodo odločali pristojni organi.

Primer še naprej odmeva v javnosti in ostaja predmet številnih razprav, saj so se ob njem odprla vprašanja o odgovornosti delodajalcev, načinu pomoči delavcem ter meji med humanitarnimi dejanji in političnim delovanjem.