Nevaren virus tudi v Sloveniji: okužene vrane našli v Ljubljani in Grosuplju

V Sloveniji se je ponovno pojavil virus, ki ga prenašajo komarji in lahko v redkih primerih povzroči tudi zelo težko bolezen. Virus Zahodnega Nila so strokovnjaki potrdili pri dveh poginulih sivih vranah, ki so ju našli na območju Ljubljane in Grosuplja. Čeprav pri ljudeh v Sloveniji letos za zdaj še niso potrdili niti enega primera okužbe, ugotovitev kaže, da je virus prisoten v naravnem okolju. Razmere so še posebej zanimive zaradi dogajanja v drugih evropskih državah, tudi na Hrvaškem, kjer je letos več ljudi zaradi okužbe potrebovalo bolnišnično zdravljenje.

Virus potrdili pri dveh poginulih vranah

Nacionalni veterinarski inštitut je virus Zahodnega Nila odkril pri dveh sivih vranah. Ena je bila najdena na območju Ljubljane, druga pa v občini Grosuplje.

Gre za bolezen, ki kroži predvsem med pticami in komarji. Ptice predstavljajo naravni rezervoar virusa, komarji pa ga lahko nato prenesejo na druge živali ali človeka. Med pticami so za okužbo posebej dovzetne prav vrane.

Pomembno je, da sama najdba okuženih ptic ne pomeni neposredne nevarnosti za ljudi. Stik s poginulo ali živo ptico namreč ni običajen način prenosa virusa. Glavno tveganje predstavljajo okuženi komarji, ki z vbodom lahko virus prenesejo na človeka.

V Sloveniji je bila okužba z virusom Zahodnega Nila pri pticah nazadnje potrjena leta 2024. Pri ljudeh pa letos za zdaj še niso zabeležili primera.

Največ okužb v poletnih in jesenskih mesecih

Virus Zahodnega Nila ni nova bolezen in tudi v Evropi ni redek. Njegova aktivnost je običajno največja v toplejšem delu leta, predvsem od sredine poletja do začetka jeseni, ko so komarji najbolj aktivni.

Letos so virus že potrdili v več evropskih državah. Število lokalno pridobljenih okužb se je v zadnjih tednih hitro povečevalo, strokovnjaki pa opozarjajo, da je dejansko število okuženih lahko precej večje od uradnih številk.

Razlog je preprost: večina ljudi po okužbi sploh nima znakov bolezni.

Pri približno petini okuženih se lahko pojavijo blažji simptomi, ki pogosto spominjajo na gripo ali drugo virusno okužbo. Med njimi so povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, v nekaterih primerih tudi izpuščaj ali slabost.

Pri nekaterih lahko bolezen prizadene živčevje

Čeprav večina okuženih nima hujših težav, je virus lahko nevaren predvsem za starejše in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.

V redkih primerih se okužba razvije v težjo obliko, pri kateri je prizadet osrednji živčni sistem. Takrat se lahko pojavijo močan glavobol, visoka vročina, otrdel vrat, zmedenost, motnje zavesti, tresenje, krči ali težave pri gibanju.

V najtežjih primerih lahko pride do vnetja možganov oziroma možganskih ovojnic, kar zahteva bolnišnično zdravljenje.

Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da nenadnih in izrazitih nevroloških simptomov ni smiselno pripisovati zgolj običajni virozi.

Na Hrvaškem letos že več hujših primerov

Pozornost vzbuja tudi stanje pri naših južnih sosedih. Na Hrvaškem so letos potrdili več okužb z virusom Zahodnega Nila, pri delu bolnikov pa je bolezen povzročila težji potek.

Po zadnjih podatkih je bilo letos na Hrvaškem potrjenih deset okužb, pri šestih bolnikih pa se je razvila hujša klinična slika, zaradi katere so potrebovali bolnišnično zdravljenje. Smrtnih primerov po teh podatkih niso zabeležili.

Virus so tam odkrili tudi pri poginulih vranah, predvsem na območju Zagreba, kar kaže, da se virusni cikel med pticami in komarji aktivno nadaljuje.

Kako se lahko zaščitimo?

Ker učinkovitega protivirusnega zdravila za zdravljenje okužbe ni, prav tako pa ni cepiva za ljudi, je najpomembnejša zaščita pred piki komarjev.

Pomagajo dolga oblačila, repelenti ter mreže na oknih in vratih. Posebej pomembno je tudi odstranjevanje stoječe vode okoli hiš, na balkonih, vrtovih in dvoriščih. V vedrih, podstavkih za rože, posodah, sodih in drugih predmetih se namreč lahko razmnožujejo komarji.

Komarji, ki prenašajo virus Zahodnega Nila, so lahko aktivni tudi v večernih in nočnih urah, zato je takrat priporočljiva dodatna previdnost.

Strokovnjaki ob potrditvi virusa pri vranah v Ljubljani in Grosuplju ne govorijo o razlogu za paniko. Prisotnost virusa pri pticah namreč še ne pomeni, da se je bolezen razširila med ljudi. Je pa opozorilo, da je virus prisoten v okolju in da je v času povečane aktivnosti komarjev smiselno poskrbeti za ustrezno zaščito.