Dvanajst poslancev SDS še ni oddalo prijave premoženja, KPK in stranka različno razlagata zakon

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) opozarja, da dvanajst poslancev SDS še ni izpolnilo obveznosti prijave premoženjskega stanja po začetku novega poslanskega mandata. Medtem ko komisija meni, da morajo prijavo oddati tudi ponovno izvoljeni poslanci, v SDS vztrajajo, da to zanje ni potrebno, če so podatke že posredovali v prejšnjem mandatu.

Po podatkih KPK so vsi drugi poslanci aktualnega sklica državnega zbora svojo zakonsko obveznost že izpolnili. Razlog, zakaj omenjeni poslanci poročil še niso oddali, uradno ni znan, v SDS pa poudarjajo, da ne gre za prikrivanje premoženja, temveč za drugačno razumevanje zakonskih določb.

Kdaj je treba prijaviti premoženjsko stanje?

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da morajo funkcionarji, med katere sodijo tudi poslanci, Komisiji za preprečevanje korupcije prijaviti svoje premoženjsko stanje.

Prijavo morajo praviloma oddati najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, ob njenem prenehanju ter ponovno eno leto po zaključku mandata. Prijava mora prikazovati stanje premoženja na dan nastopa oziroma prenehanja funkcije.

Prav razlaga določbe o začetku novega mandata je postala osrednja točka spora med KPK in SDS.

Različno razumevanje pravil

Na komisiji menijo, da je vsak nov mandat nova funkcija, zato mora poslanec ob ponovni izvolitvi ponovno prijaviti svoje premoženjsko stanje.

V SDS pa opozarjajo, da so njihovi ponovno izvoljeni poslanci podatke že posredovali ob začetku prejšnjega mandata. Če se njihovo premoženje ni bistveno spremenilo, po njihovem mnenju nova prijava ni potrebna.

KPK sicer pojasnjuje, da pri neprekinjenem opravljanju funkcije skuša administrativne postopke poenostaviti, vendar še vedno vztraja, da mora biti prehod v nov mandat ustrezno evidentiran.

Ali morajo poslanci vsako leto prijaviti vse svoje premoženje?

Popolnega seznama premoženja poslancem ni treba pošiljati vsako leto. Med mandatom morajo komisiji sporočiti predvsem pomembnejše spremembe, kot so nakup ali prodaja nepremičnin, spremembe pri denarnih sredstvih, lastniških deležih, vrednostnih papirjih, posojilih ali drugih večjih obveznostih.

Obveznost praviloma nastane pri spremembah, ki presegajo zakonsko določene vrednostne pragove. Če v posameznem letu takšnih sprememb ni bilo, nove prijave zgolj zaradi poteka koledarskega leta ni treba oddati.

Razprava med KPK in SDS tako ni osredotočena na vsebino prijavljenega premoženja, temveč predvsem na vprašanje, ali ponovna izvolitev poslanca pomeni tudi novo zakonsko obveznost oddaje celotne prijave premoženjskega stanja.