Po rušenju objekta v Brezju–Žabjaku nove trditve: hiška naj bi bila edini dom 19-letne nosečnice

Primer odstranitve nelegalno zgrajenega objekta v romskem naselju Brezje–Žabjak pri Novem mestu še naprej odmeva. Potem ko je Mestna občina Novo mesto pojasnila, da je bil objekt odstranjen na podlagi pravnomočne odločbe gradbenega inšpektorata ter da pred rušenjem ni bil naseljen, so se v javnosti pojavile drugačne informacije. Amnesty International Slovenije opozarja, da naj bi bila lesena hiška dejansko edini dom 19-letne nosečnice, ki naj bi po odstranitvi ostala brez ustreznega bivališča. Zaradi različnih navedb je primer sprožil razpravo o izvrševanju inšpekcijskih odločb in varstvu človekovih pravic.

Občina: objekt je bil odstranjen na podlagi pravnomočne odločbe

Rušenje je bilo izvedeno 10. julija na zemljišču v lasti Mestne občine Novo mesto. Občina je pojasnila, da je šlo za izvršitev pravnomočne odločbe gradbenega inšpektorata, saj je bil objekt postavljen brez zahtevanih dovoljenj in soglasij.

Po navedbah občine iz ugotovitev inšpekcijskega postopka in stanja na terenu izhaja, da objekt pred odstranitvijo ni bil naseljen. Občina je poudarila, da pri izvrševanju odločbe ni odločala o tem, ali bo objekt odstranjen, ampak je bila dolžna izvršiti odločitev pristojnega državnega organa.

Amnesty International navaja drugačne informacije

Amnesty International Slovenije pa opozarja, da naj bi bila porušena lesena hiška dejansko edini dom 19-letne nosečnice, ki je tam po njihovih informacijah živela od maja letos.

Organizacija trdi, da naj bi po rušenju prebivala v improviziranem zavetju iz črne plastike in lesenih palic. Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je ob tem izrazila stališče, da bi morali pristojni pred posegom preveriti vse okoliščine ter poiskati alternativne rešitve, če bi odstranitev objekta posameznika pustila brez doma.

Opozorila pravnih strokovnjakov

Na primer se je odzvala tudi Pravna mreža za varstvo demokracije. Njen predstavnik Peter Podržaj opozarja na odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2017, po kateri mora biti posamezniku, če bi lahko zaradi izvršitve ukrepa izgubil svoj dom, omogočena učinkovita sodna presoja sorazmernosti takšnega posega.

Po njegovem mnenju bi bilo treba v primeru, če je nosečnica v objektu dejansko prebivala, pred izvršitvijo omogočiti ustrezno pravno varstvo. Gre za pravno stališče organizacije, o katerem pristojni organi v konkretnem primeru še niso odločali.

Občina poudarja prizadevanja za urejanje naselja

Na Mestni občini Novo mesto ob tem poudarjajo, da že več let izvajajo ukrepe za urejanje razmer v romskih naseljih. Navajajo, da prebivalcem omogočajo postopke za legalizacijo objektov, sklepanje pogodb o stavbni pravici in možnost priključitve na komunalno infrastrukturo, kadar so izpolnjeni zakonski pogoji.

Po njihovih podatkih je bilo do zdaj sklenjenih več pogodb za ureditev stavbnih pravic, občina pa poudarja, da želi dolgoročno reševati prostorsko problematiko v skladu z veljavno zakonodajo.

Primer sprožil širšo razpravo

Dogodek je odprl razpravo o tem, kako uskladiti izvrševanje zakonodaje z zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Medtem ko občina poudarja spoštovanje pravnomočnih odločb in zakonitost postopka, organizacije za človekove pravice opozarjajo na pomen individualne presoje življenjskih okoliščin oseb, ki jih takšni ukrepi lahko prizadenejo.

Različne navedbe ostajajo predmet razprav

Za zdaj ostaja ključno odprto vprašanje, ali je bila porušena hiška v času odstranitve dejansko uporabljena za bivanje. Občina in Amnesty International Slovenije navajata različne informacije, dokončne ugotovitve pa za zdaj niso bile javno predstavljene.

Primer tako ostaja v središču pozornosti javnosti, saj odpira pomembna vprašanja o izvrševanju inšpekcijskih ukrepov, pravici do doma in iskanju rešitev za socialno ranljive posameznike.