Ali je podedovani denar obdavčen? To so pravila, ki jih mora poznati vsak dedič
Dedovanje denarja je pogosto povezano z vprašanji, ali bo treba od prejetega zneska plačati davek in kakšne obveznosti čakajo dediče po zaključku zapuščinskega postopka. Med ljudmi še vedno kroži veliko napačnih informacij, zato mnogi šele po prejemu sklepa o dedovanju izvedo, da so davčna pravila odvisna predvsem od sorodstvenega razmerja med zapustnikom in dedičem. Čeprav so najbližji družinski člani v večini primerov oproščeni plačila davka, to ne velja za vse dediče. Zato je dobro poznati osnovna pravila, še preden se zapuščinski postopek zaključi.
Kdaj se plača davek na podedovan denar?
V Sloveniji je podedovani denar predmet davka na dediščine in darila. Med premoženje, ki ga zakon obravnava kot dediščino, sodijo nepremičnine, premičnine, vrednostni papirji, premoženjske pravice in tudi denar. Vendar to še ne pomeni, da mora vsak dedič avtomatično plačati davek.
Najpomembnejši dejavnik pri odmeri davka je dedni red oziroma sorodstveno razmerje med pokojnikom in dedičem.
Kdo davka ne plača?
Najbližji družinski člani so praviloma oproščeni plačila davka na dediščino. Mednje sodijo:
- otroci in posvojenci,
- zakonec oziroma zunajzakonski partner,
- vnuki, kadar dedujejo kot potomci prvega dednega reda.
To pomeni, da če otrok podeduje denar po staršu ali zakonec po zakoncu, davka praviloma ni treba plačati.
Kdo mora davek plačati?
Če deduje oseba, ki ne spada med dediče prvega dednega reda, lahko nastane davčna obveznost.
Sem sodijo na primer:
- bratje in sestre,
- nečaki,
- strici in tete,
- prijatelji,
- druge osebe, določene z oporoko.
Višina davka je odvisna od vrednosti podedovanega premoženja in sorodstvenega razmerja z zapustnikom. Bolj ko je dedič oddaljen od pokojnika, višja je lahko davčna stopnja.
Ali je treba oddati davčno napoved?
Pri dedovanju denarja dediči praviloma ne vlagajo posebne davčne napovedi.
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zapuščinsko sodišče potrebne podatke posreduje Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), ki nato sama odmeri morebitni davek in dediču izda odločbo. Če dedič spada med oproščene osebe, davčne odločbe praviloma ne prejme.
Kaj pa dolgovi pokojnika?
Pomembno je vedeti, da dedovanje ne pomeni le prevzema premoženja, ampak lahko vključuje tudi dolgove zapustnika.
Po veljavni zakonodaji dedič za obveznosti pokojnika odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja. To pomeni, da praviloma ni dolžan poravnati več, kot je dejansko prejel z dedovanjem.
Pogoste zmote o dedovanju denarja
Med najpogostejšimi napačnimi predstavami je prepričanje, da je vsak večji znesek samodejno obdavčen. To ne drži. Veliko ljudi prav tako meni, da morajo dediči sami prijaviti dediščino FURS-u, vendar pri dedovanju to običajno ni potrebno, saj postopek poteka prek zapuščinskega sodišča.
Pogosta zmota je tudi, da so davka oproščeni vsi sorodniki. V resnici oprostitev velja predvsem za prvi dedni red, medtem ko lahko za druge sorodnike ali osebe zunaj družine nastane davčna obveznost.
Zakaj je pomembno poznati pravila?
Čeprav je dedovanje pogosto čustveno zahtevno obdobje, je poznavanje osnovnih davčnih pravil lahko pomembno za pravočasno urejanje vseh postopkov. Najbližji družinski člani v Sloveniji praviloma ne plačajo davka na podedovani denar, medtem ko morajo drugi dediči računati na možnost odmere davka glede na vrednost zapuščine in sorodstveno razmerje.
Zaradi različnih življenjskih okoliščin, oporok in posebnosti posameznih primerov je priporočljivo, da dediči ob morebitnih nejasnostih preverijo informacije pri Finančni upravi ali poiščejo strokovni pravni nasvet. Tako se lahko izognejo neprijetnim presenečenjem in lažje zaključijo zapuščinski postopek.
