Premier Janez Janša je na Vrhu slovenskega gospodarstva razkril, kaj bi po njegovem moralo biti prvo na seznamu sprememb. Kot je poudaril, je edina realna podlaga za blaginjo gospodarska rast.
Za stabilno poslovno okolje po njegovih besedah ni treba odkrivati Amerike, temveč je potrebna predvsem zdrava pamet. Med ključnimi področji je izpostavil stabilno davčno politiko, odpravo birokracije in spremembo volilnega sistema.
»Znebimo se raznih iluzij«
Janši se zdi pomembno, da se »znebimo raznih iluzij«, češ da je treba le pripraviti strategijo, pa bo vse v redu. »Jaz mislim, da je tega preveč,« je dejal.
Spomnil je, da se je Slovenija do leta 2008 normalno razvijala in je bila gazela med novimi članicami EU. Nadoknadila je zaostanek za mnogimi in dosegla 91 odstotkov evropskega povprečja.
»Danes smo še vedno tam. Tisti, ki so bili daleč za nami, so nas prehiteli, nekateri, ki so kasneje prišli v EU, nas dohitevajo. To je kruta realnost in tega ne bo spremenila nobena strategija.«
Po njegovi oceni Slovenija ni znala izkoristiti največjega bogastva EU, torej različnih dobrih praks. »Niso vse v eni državi, je pa v vsaki nek sistem, ki dobro deluje, naša zamuda pa je, da iz te zakladnice nismo črpali, bolj smo iz tiste, kjer se povečuje birokracija,« je dejal.
Davčno sidro kot ključni ukrep
Kot enega ključnih ukrepov je izpostavil davčno sidro. Gre za omejitev deleža bruto domačega proizvoda, ki se ga lahko prebivalstvu in gospodarstvu vzame iz žepov in bilanc, na fiksen odstotek.
»Da omejimo tisti delež bruto domačega proizvoda, ki se ga lahko prebivalstvu in gospodarstvu vzame iz žepov in bilanc, na nek fiksen odstotek in potem nobena vlada ne more iti preko tega. Tudi če bi ga omejili na sedanji delež, ki je velik, bi bila to že velika zmaga in bi prispevalo k stabilnosti,« je pojasnil.
Za poslovno stabilnost je po njegovem potrebna tudi politična. »Ne, da se v enem mandatu spremeni ali pa dvigne 14 davčnih stopenj, pa potem to malo popravimo, pa pride drugi mandat,« je dejal.
Predlog: večinski ali kombiniran volilni sistem
Zato se Janši zdi potrebna tudi sprememba volilnega sistema. Po njegovih besedah ima Slovenija sistem, ki drobi glasove, koalicije pa zahtevajo kompromise, ki so velikokrat preveliki.
»Potrebovali bi večinski volilni sistem, ki prinese tako resno stabilnost ali pa vsaj kombiniran volilni sistem. To bi privedlo do stabilne vlade, ki bi na koncu mandata odgovarjala za tisto, kar je naredila,« je dejal.
Financiranje kampanj in nevladne organizacije
Zbranim na Brdu pri Kranju je povedal, da ima gospodarstvo veliko realno moč, ki pa se ne manifestira in je bila po njegovih besedah utišana brez velikih protestov.
»Slovenija je edina država, ki jaz poznam v EU, kjer recimo zasebno podjetje ne more transparentno prispevati k volilni kampanji za neko politično opcijo, za katero misli, da bo dobra za gospodarstvo. To je bilo možno do leta 2014, potem pa se je ta možnost odvzela,« je dejal.
Na drugi strani po njegovem opozorilu obstaja neomejena možnost financiranja raznih nevladnih organizacij, tudi iz tujine, brez kakršnekoli kontrole.
Referendum 6. decembra
Premier je izpostavil tudi pomen interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo 6. decembra na referendumu odločali volilci. Kot je poudaril, ne gre za interventni, temveč za razvojni zakon, v katerem je skoncentriranih več razvojnih rešitev.
Odgovoril je tudi na vprašanje, zakaj ni bilo predlaganih več ločenih zakonov. »Nekateri so rekli, zakaj pa niste predlagali 20 zakonov, pa potem referenduma mogoče ne bi bilo. Slovenija ima med 22.000 in 24.000 predpisov, uredb in pravilnikov, ki veljajo na državni ravni, kar je desetkrat več, kot smo jim imeli ob osamosvojitvi. Mi ne moremo vsakega posebej spreminjati, to bi trajalo tisočletje,« je dejal.
Kaj to pomeni za bralce?
Izjave so odmevale na enem najpomembnejših srečanj slovenskega gospodarstva, kjer se vsako leto zberejo podjetniki in politiki. Teme, kot so davki, birokracija in volilni sistem, se tako ali drugače dotikajo vsakega prebivalca, saj vplivajo na poslovno okolje, delovna mesta in višino obremenitev.
Ali bodo predlogi, kot sta davčno sidro in drugačen volilni sistem, kdaj zares postali del zakonodaje, bo pokazal čas. Že 6. decembra pa bodo volilci na referendumu odločali o zakonu, ki ga premier označuje za razvojnega.
