Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino je zdaj 19 zaposlenih manj kot ob nastopu mandata ministra Boruta Rončevića. Minister je na družbenem omrežju X sporočil, da so število zaposlenih v štirih mesecih zmanjšali za 4,2 odstotka, in sicer z »mehkimi metodami«.
Poudaril je tudi, da se sprememba pri opravljanju nalog ne pozna. Novinarji so ministrstvu zato poslali tri sklope vprašanj. Odgovor je razkril nekaj številk in razlogov za odhode, ni pa pojasnil vsega.
Premier želi manjšo birokracijo
Ozadje zgodbe je širša razprava o velikosti javnega sektorja. Premier Janez Janša je po nastopu mandata izpostavil, da je zaposlenih v javnem sektorju preveč. Ljudje bi po njegovih besedah morali iz birokracije postopoma prehajati tja, kjer jih gospodarstvo najbolj potrebuje.
Vlada želi preoblikovati javno upravo, odpraviti podvajanje nalog in učinkoviteje razporediti zaposlene. Janša je poudaril, da rešitve ne vidi zgolj v odpuščanju, temveč predvsem v drugačni organizaciji dela in prerazporejanju kadra.
Že septembra je opozoril na rast števila zaposlenih in stroškov plač. Po podatkih vlade se je število zaposlenih v javnem sektorju med letoma 1991 in 2025 povečalo za 55,9 odstotka. Premier je dodal, da večje število zaposlenih samo po sebi še ne pomeni boljših storitev.
Od 432 do 413 zaposlenih
Po podatkih ministrstva je bilo 4. junija 2026, ko je mandat nastopil Rončević, na nekdanjem Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Uradu RS za mladino skupaj 432 zaposlenih.
Do 7. oktobra se je število zaposlenih na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino zmanjšalo na 413. Razlika je torej 19 zaposlenih.
Pri odstotkih pa se številke nekoliko razlikujejo. Ministrstvo navaja zmanjšanje za 4,3 odstotka, minister je v objavi na X zapisal 4,2 odstotka. Če izračunamo spremembo iz navedenih številk, je zmanjšanje približno 4,4-odstotno. Razlike ministrstvo v odgovoru ni pojasnilo.
Zakaj so zaposleni odšli?
Ministrstvo navaja več razlogov za zmanjšanje. Med njimi so:
- iztek pogodb za določen čas, tudi zaradi zaključka projektov iz načrta za okrevanje in odpornost,
- prenehanje opravljanja funkcij oziroma položajev,
- sporazumna prenehanja delovnih razmerij,
- upokojitve,
- sporazumne premestitve v druge državne organe.
Iz tega je razvidno, da zmanjšanje ni posledica enega samega ukrepa. Nekaterim so se pogodbe preprosto iztekle, drugi so se upokojili ali sporazumno končali delovno razmerje, nekateri pa so se premestili drugam v državni upravi.
Kaj ostaja nejasno
Ministrstvo ni navedlo, koliko zaposlenih je odšlo iz posameznega razloga. Zato ni mogoče ugotoviti, ali je največji delež zmanjšanja posledica izteka pogodb, upokojitev, sporazumnih odhodov ali premestitev.
Zanimalo nas je tudi, ali so se pri zmanjševanju najprej osredotočili na določena delovna mesta ali skupine zaposlenih in zakaj prav nanje. Konkretnega odgovora ministrstvo ni podalo. Iz pojasnil se ne da razbrati, ali so bili najprej zajeti zaposleni v administraciji, strokovnih službah ali na drugih področjih.
Izraz »mehke metode« nakazuje na postopno zmanjševanje števila zaposlenih brez množičnih odpuščanj. Ministrstvo je med razlogi za odhode navedlo več različnih ukrepov, ni pa pojasnilo, katere med njimi minister uvršča med mehke metode.
Minister zagotavlja: delo poteka kakovostno
Rončević je ob objavi na X poudaril, da se zmanjšanje števila zaposlenih pri opravljanju nalog ne pozna. Po njegovih besedah ministrstvo delo opravlja enako kakovostno in pravočasno.
Obenem je napovedal, da se bo optimizacija državne uprave nadaljevala. Kako natančno bo potekala in katera področja bo zajela, zaenkrat ni znano.
Za bralce je ključno, da si pri takšnih številkah ogledajo celotno sliko. Podatek o 19 zaposlenih manj sam po sebi še ne pove, kje je kader odšel in kako to vpliva na delo ministrstva. Razprava o učinkovitosti javne uprave se bo najverjetneje nadaljevala.
