.png)
Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana je završalo. Anonimno pismo, ki se je pojavilo tudi na družbenih omrežjih, očita psihično nasilje, poniževanje zaposlenih, strah pred prijavljanjem nepravilnosti in domnevno ogrožanje varnosti pacientov. V UKC večino očitkov zanikajo, ministrstvo za zdravje pa je potrdilo, da je prejelo predlog za nadzor.
Pismo se začne alarmantno: »Na vas se obračamo z resnim, skrajno skrb vzbujajočim opozorilom glede nevzdržnega stanja, psihičnega nasilja in ogrožanja varnosti pacientov na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.« Podpisniki se predstavljajo kot zaposleni na kliniki.
Kaj trdijo avtorji pisma?
Po njihovih navedbah sta psihično nasilje in šikaniranje postala del vsakdana. Kričanje in neprimerno vedenje posameznih zaposlenih do sodelavcev naj bi se včasih dogajala celo pred očmi pacientov.
Nepravilnosti naj bi bile večkrat uradno prijavljene, a naj bi notranji postopki vedno pripeljali do ugotovitve, da trpinčenja ni bilo. Vodstvu zato očitajo zmanjševanje pomena prijav in premajhno zaščito zaposlenih, ki opozarjajo na neprimerna ravnanja.
Posebej izpostavljajo kadrovsko politiko. Trdijo, da enega od kliničnih oddelkov vodi oseba, katere ravnanja naj bi bila povezana s pravnomočno ugotovljenim trpinčenjem nekdanje zaposlene. Sprašujejo se, zakaj je lahko prevzela vodstveno funkcijo in ali je kdo prevzel odgovornost za odškodnino, ki jo je moral plačati javni zavod.
Opozarjajo tudi na domnevno nepravično ocenjevanje delovne uspešnosti. Pri nagrajevanju naj ne bi šteli samo rezultati dela, ampak tudi osebni odnosi z nadrejenimi.
Smrt pacientke in vprašanja o nadzoru
Najresnejši del pisma se nanaša na varnost pacientov. Avtorji zatrjujejo, da je v zadnjih mesecih prišlo do več težav pri oživljanju. Izpostavljajo smrt pacientke, ki naj kljub zdravstvenemu stanju ne bi bila priključena na monitor in ne bi imela odrejenega poostrenega nadzora. Ko se ji je stanje poslabšalo, je bilo oživljanje neuspešno.
Vodstvu očitajo, da dogodek ni bil pravočasno prijavljen v sistem obravnave varnostnih odklonov. Formalna obravnava naj bi se začela šele po anonimni prijavi enega od zaposlenih. Odgovornost naj bi se prelagala na osebje, ki je pacientko oživljalo.
Pismo se konča z besedami: »Razmere so nevzdržne in druge možnosti posamezniki nimamo kot da o tem obvestimo medije.« Anonimno pismo samo po sebi očitkov seveda ne dokazuje.
Odziv ministrstva
Ministrstvo za zdravje je sporočilo: »Na Ministrstvu za zdravje smo prejeli predlog za izvedbo nadzora, ki ga trenutno proučujemo. Predlog bomo posredovali Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana, da se opredeli do podanih navedb in v zvezi z njimi poda ustrezna pojasnila.«
Nadzora torej še niso odredili. Iz odgovora ni razvidno, kdo je predlog podal, na katere očitke se nanaša in kdaj bo odločitev.
Klinika že prej pod drobnogledom
Klinika ni bila pod drobnogledom prvič. Leta 2015 je po odmevnem primeru zdravnika Ivana Radana, ki je bil pozneje pravnomočno oproščen, izredni upravni nadzor razkril vrsto sistemskih pomanjkljivosti. Šlo je za pomanjkljivo evidentiranje zdravil, neustrezno delovanje sistema obravnave opozorilnih dogodkov, težave pri organizaciji dela ter slabo komunikacijo in medosebne odnose.
Zaradi pravnomočno ugotovljenega trpinčenja nekdanje zaposlene je moral UKC Ljubljana plačati odškodnino. Leta 2023 je sledil še odmeven primer domnevnega nasilja zdravstvenega tehnika nad starejšim bolnikom.
Kaj odgovarjajo v UKC?
Glede nekdanje predstojnice v UKC pravijo: »gre za zadeve izpred več let, ki niso več aktualne in ni jasno, v čem je interes javnosti glede preteklih dogodkov.« Poudarjajo, da je sodišče ugotovilo odškodninsko odgovornost delodajalca, ne osebne odgovornosti tedanje predstojnice.
Ravnanja je pozneje obravnavala tudi tričlanska komisija. Pri treh obravnavanih ravnanjih ni ugotovila elementov trpinčenja ali diskriminacije, je pa ugotovila skrhane odnose in negativno delovno klimo.
V UKC so v obdobju od 2021 do 2025 evidentirali 80 obravnavanih primerov. Leta 2021 so jih bili štirje, leta 2022 sedemnajst, leta 2023 triindvajset, leta 2024 dvanajst in lani štiriindvajset. Podatki veljajo za ves UKC, po posameznih klinikah pa evidence ne vodijo. Zagotavljajo, da imajo pooblaščence za nenasilje, mediatorje, notranje prijavne poti in zaupnika. O strahu pred povračilnimi ukrepi pravijo: »Takšne navedbe jemljemo resno.«
Smrt pacientke so potrdili. Umrla je v začetku avgusta, nekaj dni po premestitvi z intenzivne enote na bolniški oddelek. Nadzora ni bila brez, pravijo: »Glede na klinično oceno ob premestitvi neprekinjeno spremljanje z monitorjem in poostren nadzor nista bila indicirana.« Po njihovih navedbah je prišlo do nepredvidljivega poslabšanja s srčnim zastojem, oživljanje pa je bilo izvedeno po smernicah, a neuspešno.
Dogodek je bil 27. avgusta prijavljen v sistem SSVIT. Razširjeno varnostno obravnavo so zaključili 22. oktobra. Pooblaščenec za varnost je ocenil, da ne gre za opozorilni nevarni dogodek, kar je potrdil tudi kolegij pooblaščencev. Kljub temu so sprejeli ukrepe za boljšo komunikacijo, pravočasnost obravnave in dokumentiranje, konkretnih pomanjkljivosti pa niso pojasnili.
Spletke pred imenovanji?
Po neuradnih informacijah se predstojnici enega od oddelkov izteka mandat, zato naj bi kmalu sledila izbira novega predstojnika. Vir, ki je do pisma kritičen, to povezuje z njegovo časovno umestitvijo. Meni, da bi bilo obujanje starih zgodb lahko poskus vplivanja na odločitve. Ali gre za kadrovske interese ali dolgoletna nezadovoljstva, ostaja odprto.
