VELIK PREOBRAT ZA SLOVENSKEGA INDUSTRIJSKEGA VELIKANA! NA MIZI NAJ BI BILO OSEM PONUDB ZA PREVZEM, DRŽAVA PA PRIPRAVLJENA NA PRODAJO – POGLEJTE, KAJ GROZI STOTINAM DELOVNIH MEST!

Jeklarska skupina Sij, ki z okoli 3.600 zaposlenimi sodi med največje zaposlovalce pri nas, išče novega lastnika. Po neuradnih informacijah naj bi svetovalec, ki so ga izbrale banke, na mizi imel kar osem ponudb. Tudi država je pripravljena prodati svoj delež.

Slovenska industrija jekla že slabo leto dni preverja, ali bi se zanjo zanimal strateški partner. Zanimanja je očitno veliko, uradnih podrobnosti pa ni.

Kdo je danes lastnik?

Večinski lastnik z dobrimi 72 odstotki je nizozemsko podjetje Dilon. V njegovem ozadju je Rus Andrej Zubicki, ki je tudi predsednik uprave krovne družbe Sij. Država ima v lasti 25 odstotkov plus eno delnico, preostalih 2,8 odstotka pa je po podatkih baze Gvin v rokah manjšinskih delničarjev in same družbe.

Zaradi zahtevnih razmer na evropskem trgu jekla se je skupina v zadnjih letih znašla v rdečih številkah in dolžniški zanki. Letos spomladi je po letu dni pogajanj s konzorcijem bank sklenila dogovor o podaljšanju rokov za odplačilo 370-milijonskega dolga do konca leta 2028. V konzorciju so NLB, OTP banka, Unicredit, SID banka, Intesa Sanpaolo, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Erste Group, Gorenjska banka in Sparkasse. Krovna družba je zastavila deleža v ključnih družbah skupine, SIJ Acroni in SIJ Metal.

Banke so zahtevale tudi prodajo

Že pred sklenitvijo dogovora so banke zahtevale, naj v upravo Sij imenujejo Kristijana Bauerja, ki je zadolžen za poslovno prestrukturiranje skupine. Na njihovo zahtevo tečejo tudi postopki za prodajo družbe oziroma za vstop strateškega partnerja. Za svetovalca so izbrale mednarodno družbo Houlihan Lokey.

V Siju na vprašanja o številu prejetih ponudb, poreklu in dejavnosti morebitnih kupcev ter časovnici prodaje niso odgovorili. Pravijo, da podrobnosti ne morejo razkrivati zaradi zaščite interesov vseh vpletenih.

Odprta terjatev v višini 66 milijonov evrov

Sij ima še vedno odprto veliko terjatev do večinskega lastnika Dilona. Ta si je med letoma 2015 in 2021 od jeklarske skupine izposodil več deset milijonov evrov. Leta 2022 so banke v okviru pogajanj o refinanciranju posojil zahtevale, da Sij dividend ne izplačuje Dilonu, ampak mora ta najprej vrniti izposojeni denar.

Dilon je v letu 2023 po podatkih iz letnih poročil nekaj odplačal, saj se je glavnica zmanjšala. Od leta 2024 naprej ne več, ker Sij zaradi slabega poslovanja ni izplačeval dividend. Tudi letos jih ne bo. Obresti medtem tečejo, zato se skupni dolg Dilona do Sija povečuje. Na zadnji dan lanskega leta je znašal 66 milijonov evrov.

V prospektu ob izdaji obveznic so lani v Siju navedli, da (vsaj do takrat) ni bilo zapadlih ali neplačanih zneskov in s tem tudi ne kršitev dogovora med Dilonom in skupino. Posel naj bi bil, kot so zapisali, “pomislekom izpostavljen zaradi navedb v medijih in okoliščin, da je bilo poplačilo posojila med drugim predvideno v obliki dividend delničarjem Sija, ki za leto 2023 in 2024 niso bile izplačane”.

Posojilo zapade decembra prihodnje leto. V letnem poročilu za 2025 družba navaja, da bo vračilo potekalo prek plačila dividend in vstopa novega strateškega partnerja. Če posojilo ne bo poplačano prek dividend, bo to Dilonu verjetno zniževalo kupnino v postopku prodaje.

Omenimo še, da je NLB Dilonu odobrila 25-milijonsko premostitveno posojilo. Zavarovano je z zaznambo na lastniškem deležu v slovenskem obrambnem podjetju Armas.

Kaj bo z državno četrtino?

Državni delež upravlja Slovenski državni holding (SDH). Od oktobra ga vodi nekdanji član uprave Uniorja Branko Bračko, zato se postavlja vprašanje, ali bo menjava vlade in vodstva vplivala na načrte države. Njegov predhodnik Žiga Debeljak je v začetku letošnjega leta izrazil pripravljenost, da država pristopi k prodajnemu postopku in proda svoj 25-odstotni delež. Lahko pa ostane lastnica, če bi tako želel bodoči strateški partner.

Videti je, da SDH te usmeritve ne spreminja. Kot so odgovorili:

“V primeru morebitnih sprememb v lastniški strukturi Sij je SDH pripravljen preučiti tudi možnost prodaje državnega deleža, če bi bilo to smiselno z vidika celovite in uspešne izvedbe morebitne transakcije ter bi hkrati prispevalo k vzpostavitvi pogojev za dolgoročno vzdržno poslovanje skupine. Prav tako je SDH pripravljen ohranjati lastništvo Republike Slovenije v Siju, če bi bilo to v interesu morebitnega novega lastnika družbe. Morebitne odločitve bodo sprejete skladno z veljavno zakonodajo in akti upravljanja naložb države.”

Za upravljanje terjatev in spremljanje njihovega poplačila so po pojasnilih SDH pristojni organi v Siju. Upravljavec državnega deleža pa je po lastnih besedah “kljub temu v preteklosti večinskemu lastniku večkrat izrazil pričakovanje, da zagotovi poplačilo dolga”. Pričakuje tudi, da bo vprašanje poplačila posojil ustrezno obravnavano v okviru finančnega prestrukturiranja skupine.

Na vprašanje, ali bi država lahko razmišljala tudi o krepitvi državnega lastništva, so v SDH odgovorili: “SDH trenutno podpira aktivnosti za iskanje novega strateškega lastnika, ki bo družbi zagotovil ustrezno finančno stabilnost in pogoje za nadaljnji razvoj. Morebitnih drugih sprememb lastniške strukture v tej fazi ne moremo komentirati.”

Okoli 300 zaposlenih manj

Medtem v skupini poteka prestrukturiranje. Poslovanje želijo organizirati po verigah vrednosti, s poudarkom na obeh ključnih proizvodnih lokacijah, na Ravnah na Koroškem in na Jesenicah. V družbi pravijo, da izvajajo vrsto pobud za izboljšanje operativne učinkovitosti na področjih nabave, logistike, informacijskih tehnologij, proizvodnje in podpornih funkcij, nadgrajujejo pa tudi načine dela v prodaji.

Ob polletju je imela skupina kljub boljšemu poslovanju kot v drugem polletju lani še vedno skoraj 18 milijonov evrov izgube iz poslovanja in skoraj 38 milijonov evrov čiste izgube.

Število zaposlenih se prilagaja postopoma in z različnimi ukrepi. Na sedežu v Ljubljani so zaradi decentralizacije že izvedli program presežnih delavcev in število zaposlenih zmanjšali za četrtino. V odvisnih družbah uporabljajo mehkejše ukrepe, junija so omenjali upokojevanje in nenadomeščanje zaposlenih. Cilj je zmanjšanje za okoli 300 zaposlenih v letu 2026, kar je okoli devet odstotkov od skupno 3.300 zaposlenih v skupini.

Večjega povečanja prostovoljnih odhodov v Siju ne opažajo. “Glede samostojnih odhodov ne zaznavamo večjih odstopanj, ki bi pomembno presegala običajno fluktuacijo, spremljamo pa gibanja na ravni posameznih družb in lokacij,” so navedli.

Projekt v Savdski Arabiji na čakanju

Na čakanju je tudi projekt gradnje tovarne elektrojekla in visokokakovostnih valjanih trakov v industrijskem središču Ras Al-Khair v Savdski Arabiji. Sij je januarja lani podpisal pogodbo o partnerstvu za sodelovanje pri projektu, ki je predvideval uporabo znanja skupine pri proizvodnji elektropločevin z nizkim ogljičnim odtisom. Projekt naj bi bil vreden 1,5 milijarde evrov, so takrat sporočili s finančnega ministrstva.

V Siju zdaj pojasnjujejo, da niso nastopali kot samostojni pobudnik, temveč so bili povabljeni zaradi tehnološkega znanja. “Skupina Sij je bila k projektu povabljena s strani Savdske Arabije, in sicer da bi kot družba prispevala znanje o najboljših razpoložljivih tehnologijah in procesih dela za proizvodnjo elektropločevin z nizkim ogljičnim odtisom,” so navedli. Projekt je po njihovih besedah na strani Savdske Arabije “ustavljen oziroma začasno zadržan”. Iz odgovora ni razvidno, kaj je povzročilo zaustavitev in ali se je projekt sploh začel.

Kdo bo na koncu prevzel jeklarskega velikana, zaenkrat ostaja odprto. Odgovor bo pomemben za več tisoč zaposlenih in za lokacije na Ravnah in Jesenicah.