Slovenec odpotoval v Rusijo na obisk, končal v priporu: zdaj se 50 let ne sme vrniti
Potovanje v Rusijo, ki naj bi bilo namenjeno obisku prijateljev, se je za Andreja Pešca spremenilo v izkušnjo, ki je zagotovo ne bo pozabil. Slovenski politolog in predavatelj je po prihodu v Vladivostok pristal v priporu, ruske oblasti pa so mu po njegovih navedbah odvzele elektronske naprave, ga zaslišale in mu nato izrekle kar 50-letno prepoved vstopa v državo. Namesto načrtovanega obiska je sledila večdnevna pot domov prek Kitajske in Madžarske, pri čemer je bil po njegovem opisu ves čas pod nadzorom različnih varnostnih služb.
Že prihod v Vladivostok se je končal drugače
Pešec je v Rusijo odpotoval avgusta, saj je želel obiskati prijatelje. Toda že po prihodu na letališče v Vladivostoku se je njegov načrt povsem porušil.

Po njegovih besedah so ga lokalne oblasti takoj pridržale. Po kratkem zaslišanju naj bi mu brez podrobnejše obrazložitve sporočili, da predstavlja nevarnost za nacionalno varnost, nato pa mu izrekli 50-letno prepoved vstopa v Rusijo.
Pešec pravi, da ni dobil prave možnosti, da bi pojasnil svoje okoliščine oziroma izpodbijal odločitev. Posebej ga je presenetilo, da je bil razlog za ukrep povezan z nacionalno varnostjo.
Pregledali so mu telefon in računalnik
Preden so ga odpeljali v pripor, so mu ruske oblasti odvzele telefon in prenosni računalnik ter pregledale njuno vsebino.
Pešec meni, da bi lahko bile razlog za težave predvsem številne osebe iz Ukrajine, ki jih je imel shranjene v telefonu. Med njimi naj bi bili ljudje, ki jih je spoznal kot goste svojih predavanj, pa tudi njegovi kolegi.
Omenil je tudi simbole, povezane z njegovo duhovno prakso. Kaj natančno je bilo za ruske oblasti sporno, po njegovem pripovedovanju ni bilo jasno pojasnjeno.
Po vrnitvi domov je opazil tudi nenavadno delovanje svojega računalnika. Kot pravi, se naprava zdaj obnaša drugače kot pred potovanjem, vendar nima dokazov, kaj bi lahko bilo razlog za to.
Tri dni v letališkem priporu
Po zaslišanju so Pešca odpeljali v letališki pripor. Tam naj bi bilo približno deset drugih pripornikov, večinoma državljanov Uzbekistana.
Sprva je bil zaradi okoliščin razumljivo zaskrbljen, vendar pravi, da so se njegovi sopotniki pozneje izkazali za zelo prijazne in dobrosrčne.
Veliko težje pa so bile razmere v samem prostoru za pridržanje. Pešec opisuje, da so bile kamere nameščene praktično povsod, luči pa so gorele ves dan in noč.
Po njegovih navedbah je bilo zelo malo možnosti za spanje, tudi s hrano pa naj bi bile težave. Hrane, ki so jim jo prinašali, se sam zaradi nezaupanja ni želel dotakniti.
Iz Rusije neposredno pod nadzorom
Ker se je njegov povratni let zavlekel, je moral počakati na naslednji razpoložljivi termin. Ko je letalska družba Air China uredila njegovo pot, so ga ruski policisti pospremili neposredno do letala.
Toda njegova pot domov se s tem še ni končala.
Po prihodu v Peking naj bi ga pričakalo približno pet kitajskih agentov. Pospremili so ga v območje za migracijski nadzor, kjer so ga fotografirali, mu odvzeli prstne odtise in začasno zadržali potni list.
Pešec je v tistem trenutku pomislil, da bi lahko imel težave tudi na Kitajskem. Do tega sicer ni prišlo, vendar so mu naročili, kdaj in kje mora naslednji dan počakati na let proti Evropi.
Več ur brez potnega lista
Na pekinškem letališču je nato približno 12 ur čakal brez svojega potnega lista.
Med čakanjem je poskušal najti nekaj hrane in pijače, vendar je bil po lastnem opisu ves čas pod nadzorom. Eden od policistov naj bi ga celo opozoril, da ga spremljajo.
Pešec meni, da so njegovo gibanje nadzorovali tudi s pomočjo letaliških kamer.
Ko je napočil čas za odhod proti Budimpešti, je bil tudi vkrcanje na letalo deležen dodatnega preverjanja. Tik pred odhodom naj bi ga obiskal agent v civilu, preveril njegov potni list in se prepričal, da bo letalo zares zapustil.
Tudi v Budimpešti ga je čakala policija
Nenavadna pot se je nadaljevala vse do Madžarske. Pešec pravi, da je isti agent potoval z njim do Budimpešte.
Po pristanku se je zgodba nadaljevala. Stevardese naj bi ga prosile, da letalo zapusti kot zadnji potnik, nato pa ga je agent pospremil do lokalnih oblasti.
V bližini izhoda naj bi ga pričakovali madžarski policisti, ki so z njim opravili pogovor.
Pešec jim je pojasnil, da bi lahko bili razlog za ruske zaplete njegovi stiki z ljudmi iz Ukrajine. Madžarski policisti naj bi mu nato dovolili nadaljevati pot, pri čemer naj bi mu dejali, da pri njih ne bo imel težav.
V Rusijo se lahko vrne šele leta 2076
Kljub neprijetni izkušnji Pešec pravi, da do ljudi, ki so sodelovali pri njegovem pridržanju in deportaciji, ne goji posebne zamere.
Po njegovih besedah so številni zgolj opravljali svoje delo in so bili do njega celo zelo prijazni.
Celotno izkušnjo vidi tudi kot nepričakovano življenjsko preizkušnjo. Vendar pa ima za tiste, ki bi se v prihodnje želeli odpraviti v Rusijo, precej jasen nasvet.
Potovanje tja trenutno odsvetuje, razen če je nekdo pripravljen na zelo nepredvidljivo izkušnjo.
Če bo 50-letna prepoved vstopa, o kateri govori, dejansko veljala ves ta čas, se Pešec v Rusijo ne bo smel vrniti vse do leta 2076. Potovanje v Vladivostok bo tako zanj ostalo zapisano kot nenavaden dogodek, ki se je začel kot obisk prijateljev, končal pa s priporom, deportacijo in večdnevnim potovanjem domov pod budnim očesom oblasti.






