Na družbenih omrežjih je precej pozornosti pritegnila fotografija s praznovanja 50. rojstnega dne Miroslava Pačnika iz Velenja.
Med gosti na praznovanju sta bila tudi predsednik vlade Janez Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša.
Pačnik praznoval abrahama
Pačnik je na Facebooku objavil skupinsko fotografijo s praznovanja in ob njej zapisal, da je dolgo čakal na svoj 50. rojstni dan ter si zaželel, da bi bilo naslednjih 50 let bolj mirnih.
Prav prisotnost Janše in njegove žene je povzročila številne odzive, saj je Pačnik v javnosti znan predvsem zaradi dogodka iz Velenja, povezanega s Titovim kipom.
Priznal, da je odžagal glavo Titovemu kipu
Pačnik je pred tem javno priznal, da je decembra lani na Titovem trgu v Velenju bronastemu kipu Josipa Broza Tita odžagal glavo.
Policija ga je pozneje ustavila v avtomobilu, v katerem je bila v prtljažniku tudi glava več kot šest metrov visokega bronastega kipa.
Takrat so policisti sporočili, da preiskujejo sum kaznivega dejanja poškodovanja oziroma uničenja stvari posebnega kulturnega pomena.
Pačnik pojasnil, zakaj je to storil
Po prijetju je Pačnik na družbenih omrežjih pojasnil, da je s svojim dejanjem želel sprožiti javno razpravo o slovenski totalitarni preteklosti.
Njegovo dejanje je bilo deležno zelo različnih odzivov – od podpore do ostrih kritik zaradi poškodovanja kulturne dediščine.
Zastopal ga je Franci Matoz
Po navedbah medijev naj bi bil Pačnik tudi Janšev sosed.
Ko je od velenjskega župana Petra Dermola zahteval preklic določenih izjav in javno opravičilo, ga je zastopal odvetnik Franci Matoz.
Matoz je bil v preteklosti tudi Janšev odvetnik, v aktualni vladi pa opravlja funkcijo ministra za notranje zadeve.
Fotografija sprožila nov politični odziv
Objava fotografije s praznovanja je zato hitro prerasla iz zasebnega dogodka v politično temo.
Kritiki Janše so njegovo prisotnost povezovali s Pačnikovim dejanjem v Velenju, medtem ko sama udeležba na praznovanju seveda ne pomeni podpore konkretnemu dejanju ali morebitni kazenski odgovornosti.
Primer ostaja predmet političnih in javnih razprav, fotografija s praznovanja pa je znova odprla vprašanja o odnosu do simbolov nekdanje Jugoslavije in zgodovinskega spomina v Sloveniji.
