Svoboda vložila prijavo proti novinarju POP TV, razsodišče jo je zavrnilo

Poročanje o protestnem shodu v Novem mestu, ki je sledil nasilni smrti Aleša Šutarja, je preraslo v spor med največjo vladno stranko in medijsko hišo POP TV. Gibanje Svoboda je zaradi prispevka novinarja Janija Muhiča vložilo prijavo na Novinarsko častno razsodišče ter mu očitalo več domnevnih kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije. Po preučitvi primera je razsodišče sprejelo odločitev, da očitki niso utemeljeni in da novinar pri svojem delu ni kršil pravil poklicnega kodeksa. Primer je medtem sprožil tudi razpravo o mejah novinarskega poročanja v času občutljivih družbenih dogodkov.

Prijava zaradi poročanja s protesta

Gibanje Svoboda je prijavo vložilo zaradi poročanja s shoda v Novem mestu, ki je potekal po smrti Aleša Šutarja.

Stranka je novinarju očitala pristransko poročanje, objavo nepreverjenih informacij ter domnevno ustvarjanje stereotipov o romski skupnosti. Poleg tega je menila, da prispevek ni ustrezno ločeval med dejstvi in mnenji ter da bi moral vključevati dodatne odzive pristojnih institucij.

Razsodišče zavrnilo vse očitke

Novinarsko častno razsodišče je po obravnavi odločilo, da Jani Muhič ni kršil nobenega od členov Kodeksa novinarjev Slovenije, ki so bili navedeni v prijavi.

V obrazložitvi je poudarilo, da je šlo za poročanje v živo z množičnega dogodka, kjer so bile okoliščine dela zahtevne in časovno omejene. Presodilo je, da očitane kršitve niso bile dokazane.

Omenjen tudi prepis, izdelan z umetno inteligenco

Posebno pozornost je pritegnil del obrazložitve, ki se nanaša na prepis oddaje, priložen prijavi.

Razsodišče je zapisalo, da se na ta prepis ni moglo zanesti, saj je vseboval številne napake, nejasnosti in nepravilno pripisane izjave. Po njegovi oceni je bil prepis najverjetneje izdelan s pomočjo umetne inteligence, zaradi česar ni predstavljal zanesljivega dokaza pri presoji primera.

Dogajanje po smrti Aleša Šutarja

Prispevek je nastal le nekaj dni po smrti Aleša Šutarja, ki je po napadu v Novem mestu umrl zaradi hudih poškodb.

Dogodek je sprožil množične proteste, na katerih so udeleženci opozarjali na vprašanja varnosti, delovanja države in problematike v delu romske skupnosti. Prav poročanje s tega shoda je bilo predmet prijave proti novinarju.

Razprava o vlogi medijev

Primer je odprl tudi širšo razpravo o vlogi medijev pri poročanju o občutljivih družbenih temah.

Razsodišče je v obrazložitvi opozorilo na zahtevne razmere pri neposrednem prenosu z množičnega dogodka ter poudarilo, da je treba takšne okoliščine upoštevati pri presoji novinarskega dela. Hkrati je izpostavilo pomen natančnih in preverjenih dokazov pri vlaganju pritožb.

Primer je dobil epilog

Z odločitvijo Novinarskega častnega razsodišča se je postopek glede prijave zaključil v korist novinarja POP TV.

Razsodišče je zavrnilo vse očitke Gibanja Svoboda in ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni bilo podlage za ugotovitev kršitev novinarskega kodeksa. Odločitev predstavlja enega od odmevnejših primerov presojanja novinarskega poročanja o občutljivih družbenih dogodkih v zadnjem obdobju.