Posvetovalni referendum o plačevanju obveznega RTV-prispevka je v državnem zboru sprožil oster politični spopad. Asta Vrečko je predsednika vlade Janeza Janšo neposredno vprašala, ali nameravajo spoštovati voljo volivcev. Končnih rezultatov sicer še ni, delni uradni izidi pa za zdaj kažejo, da je le nekaj več volivcev glasovalo za to, da obvezni RTV-prispevek ostane.
Vrečko je torej želela vedeti, kaj bo vlada storila z izidom glasovanja. Janša pa je odgovoril, da po njegovem ni jasne zmagovalne strani.
Janša: »Polovica ljudi podpira eno rešitev, polovica pa drugo«
»Nismo dobili nekega, bom rekel, odločilnega rezultata,« je dejal Janez Janša. »Polovica ljudi podpira eno rešitev, polovica pa drugo rešitev,« je nadaljeval. Omenil je tudi, da je bila volilna udeležba okoli 55-odstotna.
»Mislim, da je zelo žalostno. Polovica volilnega telesa, ki ga zadeva zanima, misli, da si nacionalna televizija, za katero se na leto porabi 160 milijonov evrov, ki ima več zaposlenih, kot ima Slovenska vojska vojakov, ne zasluži financiranja, ki bi bilo obvezno.«
Janša je ocenil, da je RTV Slovenija »nezakonito« aktivno sodelovala v predreferendumski kampanji. »In smo vsi lahko videli to pristranskost,« je poudaril. Po njegovem je veliko vprašanje, za koga je ta rezultat poraz. »Če je poraz za koga, potem je to za glomazno medijsko hišo, za katero se zapravi 160 milijonov evrov na leto,« je dejal predsednik vlade in stranke SDS.
Vrečko je vprašal tudi, kaj bodo naredili, če je polovica ljudstva za obvezni prispevek, polovica pa želi, da ga ni. Spomnil je, da »to ni bilo odločanje o zakonu, to je bilo posvetovanje«.
Zakon iz leta 2005 in »amaterji« na RTV
V dopolnilnem odgovoru je Janša opozoril na zakon o RTV, ki je bil sprejet leta 2005, v času njegove prve vlade. Po njegovih besedah je veljal skoraj 20 let. »Težave so se začele, ko ste jo depolitizirali in ko se je sestavil en organ, ki je hkrati pristojen za program in za financiranje,« je menil.
Dodal je, da je javni zavod v finančnih težavah, ker so »tam, kar se tega tiče, očitno amaterji in ne morejo funkcionirati ob 160 milijonih denarja«.
Odgovor je sklenil z vprašanjem: »Zdaj, kar se tiče volje ljudstva, za katero pravite, da je bila glede tega vprašanja tako jasno izražena. Zdaj, če ste tako prepričani, zakaj ste proti prostovoljnemu prispevku? Saj, vsak, ki enako razmišlja kot vi, bo to z veseljem plačal, pa se ne bo nič spremenilo.«
Vrečko: »Gre za politično podrejanje RTV«
Asta Vrečko je odgovorila, da bi moral državni zbor o tej temi opraviti širšo razpravo. O tem bodo odločali poslanci, ki pa je po pričakovanjih ne bodo izglasovali. Po njenih besedah je bilo izrečenih »kar nekaj neresnic«.
Poudarila je, da so zakonu iz leta 2005 nasprotovali številni. Javni medij po njenih besedah ne skrbi le za program. Hrani arhivske posnetke, ima glasbeno produkcijo in opravlja druge naloge, ki so ključne za državo. Tu so še oddajniki, ki so del varnostne infrastrukture.
Na koncu je dodala, da tudi Janša ve, da se RTV Slovenija »ne more financirati s prostovoljnimi prispevki«.
»In zaradi tega je takšna demagogija z vaše strani kot nekoga, ki je v politiki več kot 35 let, in to nedvomno zelo dobro pozna, pravzaprav škandalozno. Gre se za nekaj drugega, gre se za politično podrejanje RTV.«
Kaj to pomeni za gledalce in plačnike prispevka?
Gre za posvetovalni referendum, torej ne za neposredno odločitev o zakonu. Prav zato se zdaj postavlja vprašanje, kako bo politika razumela njegov izid. Vlada in opozicija se očitno ne strinjata niti o tem, ali je rezultat jasen ali ne.
Janša poudarja, da je glasovanje razdeljeno približno na pol in da zato ni odločilnega sporočila. Vrečko pa meni, da je cilj drugje, in sicer v političnem podrejanju javne radiotelevizije.
Kaj bo s financiranjem RTV Slovenija, bo torej odvisno od nadaljnje razprave in odločitev v državnem zboru. Ko bodo znani končni rezultati, se bo spor verjetno še nadaljeval.
