Se bodo za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne na naših položnicah pojavili novi prispevki? Premier Janez Janša pravi, da ne. Ob robu vladnega obiska jugovzhodne regije je dejal, da so za gradnjo na voljo ugodni viri financiranja, zato nobeni novi davki, ki bi dodatno obremenili proračune gospodinjstev, niso potrebni.
Hkrati je izrazil prepričanje, da je jedrska energija trenutno edini znani vir, ki lahko Evropi omogoči zeleni prehod. Njegove besede so odziv na študijo, o kateri se zadnje dni veliko govori.
Zakaj je financiranje tako pomembno?
Jedrske elektrarne so med najzahtevnejšimi infrastrukturnimi projekti, kar jih poznamo. Gradnja je draga in dolgotrajna, zato je že na začetku treba odgovoriti na vprašanje, od kod bo prišel denar. Prav zato je način financiranja pogosto enako pomembna tema kot sama tehnologija.
Splošno znano je tudi, da jedrske elektrarne med obratovanjem ne oddajajo neposrednih izpustov toplogrednih plinov, zato jih zagovorniki radi omenjajo kot stabilen vir električne energije za zeleni prehod. Nasprotniki pa običajno opozarjajo na visoke stroške in dolge roke gradnje.
»Največja napaka« izpred dveh desetletij
Predsednik vlade je opozoril, da je Evropa pred dvema desetletjema storila veliko napako. Pri načrtih za elektrifikacijo in zeleni prehod je jedrsko energijo namreč umestila med probleme, ne med rešitve. Po njegovem pa je jasno, da brez nje ne more biti energetsko samozadostna.
Svoje stališče je podkrepil z očitno kritiko evropskih politik v preteklosti. Takole je dejal:
“Evropske banke zato niso več kreditirale vlaganj v jedrsko energijo, nekatere države članice, recimo Nemčija, so celo zapirale nove nuklearne elektrarne, hkrati pa gradile plinovode do ruskih virov plina. Namesto, da bi šli v smeri večje samozadostnost Evrope, smo postali dodatno odvisni od ruskih energentov, hkrati pa smo subvencionirali nakup kitajskih električnih avtomobilov,”
je dejal Janša.
Jedrska energija danes del rešitve
Po njegovem mnenju se je pogled na jedrsko energijo spremenil. Danes naj ne bi bila več del problema, ampak del rešitve. To pa pomeni, da so na voljo ugodni viri financiranja evropskih komercialnih bank.
Zato je prepričan, da dodatno kratkoročno ali dolgoročno obremenjevanje gospodinjstev ni potrebno. Z drugimi besedami: če gre po njegovem, nam za drugi blok nuklearke ne bo treba plačevati posebnega prispevka.
Na kaj se je odzval premier?
Janša se je odzval na študijo ekonomista Jožeta P. Damjana. Ta se je izračunov financiranja drugega bloka nuklearke lotil na pobudo gospodarstvenikov, ki projekt podpirajo.
Kot enega od modelov financiranja je omenil možnost, po kateri bi se poleg države vključila še domača in tuja podjetja. Prispevala bi tudi gospodinjstva, in sicer prek posebnega prispevka na položnicah, v financiranje pa bi vstopili še slovenski sosedje.
Gre torej za enega od možnih modelov, ne za sprejeto odločitev. Premier pa je jasno povedal, da prispevka na položnicah ne vidi kot potrebnega.
Kaj to pomeni za vas?
Za povprečno gospodinjstvo je najpomembnejše vprašanje, ali bo zaradi projekta višji znesek na mesečnih računih. Janševo sporočilo je za zdaj jasno: novega davka ne potrebujemo, ker je mogoče denar zagotoviti drugje, pri evropskih komercialnih bankah.
Seveda velja pogledati tudi širšo sliko. Študija je le ena od možnih zasnov financiranja, v njej pa so omenjeni različni deleži udeležencev. Vsak model ima svoje zagovornike in nasprotnike, zato je smiselno spremljati, kako se bo razprava razvijala.
Praktičen nasvet: ob novicah o energetskih projektih vedno ločite med študijo, predlogom in dejansko sprejeto odločitvijo. Študija je podlaga za razpravo, ne pa končni račun, ki bi ga morali plačati.
Če vas zanima, kako bi se vse skupaj lahko poznalo pri vašem družinskem proračunu, je dobro slediti uradnim odločitvam vlade in morebitnim predlogom, ki bodo prišli v javno razpravo. Šele takrat bo mogoče reči, ali bo na položnicah res ostalo vse po starem.
Ena stvar je že zdaj jasna: tema jedrske energije v Sloveniji ostaja vroča. Premier jo vidi kot ključ do energetske samozadostnosti in zelenega prehoda Evrope, o načinu financiranja pa se bo razpravljalo še naprej.
