.png)
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v oddaji 24UR ZVEČER odločno odgovorila premierju Janezu Janši, ki je napovedoval možnost njenega odhoda s položaja. Jasno je povedala, da o njeni prihodnosti ne odloča on, temveč predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
V pogovoru se je dotaknila tudi spornih arhivov nekdanje Udbe, slovenske grožnje z blokado Srbije na poti v Evropsko unijo in svojih odnosov z nekdanjim srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Pri slednjem je dodala opazko, ki je marsikoga pustila brez besed.
Janši jasno sporočila, kdo odloča o njeni usodi
Janša je v začetku maja na družbenem omrežju X zapisal, da so Marto Kos v Evropskem parlamentu ujeli na laži. Po njegovem naj bi zato morala odstopiti oziroma naj bi jo zamenjali.
Komisarka teh napovedi ni sprejela. Poudarila je, da je prestala vsa potrebna zaslišanja in preverjanja.
»Gospod Janša ni moj šef, moja šefica je Ursula von der Leyen.«
Dodala je, da lahko samo predsednica Evropske komisije odloča o tem, ali bo svojo funkcijo opravljala naprej. Kot je pojasnila, je von der Leynova evropski poslanki Romani Tomc že odgovorila, da je z njenim delom vse v redu.
Kosova je znova zavrnila tudi očitke iz vrst SDS o domnevnem sodelovanju z nekdanjo jugoslovansko tajno službo Udbo. Po njenih besedah jo s takšnimi obtožbami poskušajo diskreditirati že od njene kandidature za evropsko komisarko.
Bo Janša Srbiji zaprl vrata Evropske unije?
Nov politični zaplet se je razvnel tudi zaradi Janševe zahteve, naj Srbija Sloveniji izroči arhive nekdanjih jugoslovanskih služb. Premier je opozoril, da bi Slovenija v nasprotnem primeru lahko blokirala napredovanje Srbije v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo.
Kosova se strinja, da je treba vprašanje arhivov rešiti, vendar zagovarja drugačen pristop. Pojasnila je, da sporazum o nasledstvu nekdanje Jugoslavije predvideva razdelitev arhivskega gradiva vse od leta 1918, ne zgolj iz obdobja delovanja Udbe.
Z drugimi besedami: po njenem je zgodba širša od enega samega obdobja, rešitev pa naj bi iskali znotraj dogovorjenega okvira, ki ga ureja sporazum o nasledstvu.
Upa, da bo vprašanje mogoče rešiti z novo srbsko vlado. Pri tem poudarja pomen dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja med državami. Po njenem prepričanju je pomembno, da države rešujejo odprta vprašanja iz preteklosti, vendar ob tem ne pozabijo na skupno prihodnost.
Srečanje s predstavniki študentske liste
Evropska komisarka se je dotaknila tudi razmer v Srbiji. Povedala je, da se je sestala s predstavniki zmagovalcev študentske liste. Z njimi so govorili o prednostnih nalogah morebitne nove vlade.
Med njimi so krepitev pravne države, boj proti korupciji ter zagotavljanje neodvisnosti sodstva in medijev. Gre za področja, ki so v procesu širitve Evropske unije običajno med pomembnejšimi, zato ni presenetljivo, da so bila tema pogovora.
Kosova namerava Beograd obiskati, ko bodo okoliščine to dopuščale in bo oblikovana nova vlada.
Vučiću namenila pomenljivo pripombo
Septembra je obisk v Beogradu odpovedala zaradi poveličevanja obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića. To je sprožilo oster odziv takratnega srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je njeno pojasnilo označil za neumno.
Kosova mu ni ostala dolžna. »Gospod Vučić me ima očitno posebej rad,« je pripomnila in spomnila, da jo je že prej obtoževal, da želi Srbiji slabo.
Zatem je dodala še pomenljivo opazko:
»Ampak poglejte, kje je on danes.«
Kaj to pomeni za bralce
Izjave Marte Kos prihajajo v času, ko se v slovenski politiki prepletajo vprašanja evropskih funkcij, zgodovinskih arhivov in odnosov s sosedami na Zahodnem Balkanu. Spor med komisarko in premierjem zato ni le osebna zgodba, ampak se dotika tudi tega, kako Slovenija nastopa do Srbije na poti v Evropsko unijo.
Komisarka v pogovoru ni skrivala, da si želi, da bi se odprta vprašanja reševala s pogovorom in v okviru obstoječih sporazumov. Kako se bo zgodba razpletla, bo odvisno tudi od oblikovanja nove srbske vlade ter od tega, ali bo Slovenija svoje opozorilo o blokadi res uresničila.
Eno pa je po tej oddaji jasno: Marta Kos ostaja pri tem, da o njeni prihodnosti odloča predsednica Evropske komisije, ne slovenski premier.
