data-nosnippet>
Moški, ki je odžagal glavo Titovemu kipu, prejel obtožnico: grozi mu do pet let zapora
Primer, ki je konec lanskega leta močno razburil slovensko javnost in sprožil burne politične ter družbene razprave, dobiva novo poglavje. Moški, ki je decembra poškodoval bronasti kip Josipa Broza Tita v Velenju, je prejel obtožnico. Tožilstvo mu očita kaznivo dejanje poškodovanja oziroma uničenja stvari posebnega kulturnega pomena. Če bo na sodišču spoznan za krivega, mu grozi večletna zaporna kazen, poleg tega pa tudi visoka denarna sankcija. O krivdi bo odločalo pristojno sodišče, obtožnica pa sama po sebi še ne pomeni, da je bil obtoženi spoznan za krivega.
Obtožnica zaradi poškodovanja kulturnega spomenika
Po navedbah objavljenih informacij je bila Miroslavu Pačniku vročena obtožnica zaradi domnevnega kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki imajo poseben kulturni pomen.
Za očitano kaznivo dejanje je po kazenskem zakoniku predvidena kazen do pet let zapora. Poleg tega naj bi bila predlagana tudi denarna kazen v višini najmanj 11.254,50 evra.
Primer je odmeval po vsej Sloveniji
Dogodek sega v december lani, ko je bil bronasti kip Josipa Broza Tita na Titovem trgu v Velenju poškodovan, saj mu je bila odstranjena glava.
Policija je kmalu po dogodku osumljenca izsledila, v njegovem vozilu pa našla odrezani del spomenika. Mestna občina Velenje je dejanje označila za vandalizem in poškodovanje kulturne dediščine ter zahtevala povračilo nastale škode.
Obtoženi vztraja pri svojem stališču
Po prejemu obtožnice je obtoženi na družbenih omrežjih objavil, da se mu očitano kaznovanje zdi ironično, ob tem pa ponovno predstavil svoje kritično stališče do nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita.
Gre za njegovo osebno izjavo, ki ne vpliva na kazenski postopek. Sodišče bo v nadaljevanju presojalo zgolj pravna in dejanska vprašanja, povezana z očitanim dejanjem.
O krivdi bo odločalo sodišče
Kazenski postopek se s prejemom obtožnice šele nadaljuje. Obtoženec ima pravico do obrambe, o njegovi morebitni kazenski odgovornosti pa bo odločilo pristojno sodišče po izvedenem postopku.
Primer ostaja eden najbolj odmevnih primerov domnevnega poškodovanja kulturne dediščine v Sloveniji v zadnjem obdobju, zato bo sodni epilog verjetno še naprej deležen velike pozornosti javnosti.
