KAJ JE JANŠEVA VLADA PRIPRAVLJALA ZA SLOVENSKE DRUŽINE?! V JAVNOST PRIŠEL DOKUMENT, NATO PA SO PREDLOGI IZGINILI – Poglejte, kaj razkriva!

Vlada je minuli teden med gradivom za obravnavo objavila osnutek proračunskega načrta sektorja država za leto 2027. Dokument je že poslala evropski komisiji, da presodi, ali ustreza priporočilom s fiskalnega področja. V njem so bili tudi ukrepi za brzdanje odhodkov pri socialnih nadomestilih, a se je izkazalo, da je na spletu pristala le delovna različica.

Ta različica še ni bila v celoti medresorsko usklajena. Prvotni predlogi o rezih v družinska in starševska nadomestila so po neuradnih informacijah, po urgenci ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, iz končne različice izginili. Dokument je pripravljalo ministrstvo za finance.

Kaj je pisalo v prvi različici?

Prvotni načrt je predvideval spremembe pri dodatku za enostarševsko družino in pri pomoči ob rojstvu otroka. V prvi različici je pisalo:

»Višina pomoči ob rojstvu otroka se v prihodnjem letu ne bi zvišala. Pri izračunu dodatne podpore družini bi vpliv četrtega in nadaljnjih otrok omejili ali znižali.«

Pomoč ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Trenutno znaša 441,6 evra, upravičenec pa jo prejme v enkratnem znesku. Zdaj se usklajuje z inflacijo, zato bi se z zamrznitvijo zneska lahko zmanjšala njena realna kupna moč.

Čigave so bile ideje o krčenju nekaterih družinskih in starševskih nadomestil, ni jasno. Očitno pa jim na ministrstvu za demografijo niso bili naklonjeni.

Enostarševske in velike družine

Od 1. junija letos velja nova ureditev, po kateri se otroški dodatek za otroka v zakonsko opredeljeni enostarševski družini poveča za 30 odstotkov. Novost je prinesla sprememba zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so jo pripravili pod prejšnjim vodstvom ministrstva. Kaj točno so sprva predvidevali pri enostarševskih družinah, iz dokumenta ni razvidno. Možno bi bilo zoženje kroga upravičencev, zmanjšanje 30-odstotnega povečanja ali kaj tretjega.

Dodatek za veliko družino je ločen od otroškega dodatka. Do njega so upravičene družine s tremi ali več otroki do 18. leta. Če imajo otroci status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, velja starostna meja 26 let. Letni dodatek znaša 510,35 evra za družino s tremi otroki in 620,16 evra za družino s štirimi ali več otroki.

Načrt je predvideval omejitev vpliva četrtega in nadaljnjih otrok. Po opisu na spletni strani ministrstva, pristojnega za družino, želi država z dodatkom staršem z več otroki olajšati skrb zanje. Hkrati želi zagotoviti, da zaradi velike družine ne bodo prikrajšani. Omenjena novela je pravico do dodatka razširila tudi na rejnike, ki skrbijo za tri ali več otrok. Velike družine so upravičene še do nekaterih drugih ugodnosti, število otrok pa vpliva tudi na višino nekaterih izplačil, na primer otroškega dodatka. Iz osnutka ni bilo jasno, kje vse bi bile lahko prikrajšane.

Ministrstvo: Teh ukrepov v zadnjem besedilu ni

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve so vprašali, kateri ukrepi so dejansko načrtovani in kako se skladajo s cilji na področju demografije. Iz osnutka namreč izhaja, da naj bi se sredstva za družinsko politiko zmanjšala. To bi bilo v nasprotju z nedavnimi izjavami ministrice za demografijo Mateje Ribič. Vlada je po njenih besedah demografijo uvrstila med ključne prioritete in namerava ustanoviti demografski svet. Ta bo pripravil strokovne podlage za celovito demografsko politiko, ki bo med drugim temeljila na podpori družinam.

Prav tako bi bilo v nasprotju z opozorili strokovnjakov za demografijo. Ti pravijo, da se sredstva za družinske politike kljub omejenemu učinku ne bi smela zmanjševati, na nekaterih področjih pa bi bilo treba družinsko politiko še izboljšati.

Z ministrstva so uradno sporočili le, da zadnja različica dokumenta, ki jo je sprejela vlada, takšnega besedila in omenjenih ukrepov ne vsebuje več. V potrjenem dokumentu je le splošna napoved uskladitve sistemov socialnega varstva in družinskih prejemkov, »da se odpravijo anomalije in podvajanja«. Določil naj bi se tudi delež otroškega dodatka, namenjen izobraževanju, do katerega bi bili upravičeni vključeni v izobraževalni sistem.

»Preučujejo se tudi spremembe na področju otroških dodatkov v povezavi s postopno uvedbo brezplačnega vrtca ter možnost, da se podpora mladim do 26. leta vključi v otroški oziroma izobraževalni dodatek.«

Individualni načrti in strožji nadzor

V zadnji različici so ostali načrti na področju denarne socialne pomoči (DSP). To je aktualno zlasti po izidu nedavnega posvetovalnega referenduma o pogojevanju DSP za delovno sposobne z družbenokoristnim delom. Rezultat je vladi dal podlago za spremembe pri aktivaciji prejemnikov, o pogojevanju pa za zdaj ni govora. Osnutek nakazuje precej širši poseg v sistem socialnih transferjev. Vključuje spremembo načina izplačevanja, strožje preverjanje premoženja, večji nadzor nad prejemniki in drugačno razmejitev med socialnim varstvom in politiko zaposlovanja.

Povečalo bi se neposredno plačevanje računov namesto izplačila denarja upravičencu. To ni povsem nov instrument, saj že veljavni zakon v utemeljenih primerih omogoča izplačilo pomoči deloma ali v celoti v naravi. Vlada pa to očitno želi razširiti.

Za delovno sposobne prejemnike bi po šestih mesecih prejemanja pripravili individualni načrt. Po dvanajstih mesecih bi center za socialno delo in zavod za zaposlovanje skupaj poglobljeno pregledala njihov položaj in dosedanje aktivnosti. Kaj bi sledilo po pregledu, iz dokumenta ne izhaja.

Število otrok ne bi več povečevalo zneska denarne socialne pomoči. Otrokom bi podporo zagotavljali prek okrepljenega otroškega dodatka. To bi lahko prineslo jasnejšo razmejitev med pomočjo odraslim v materialni stiski in podporo za preživljanje otrok. Družine pa bi lahko izgubile del pomoči, če povečanje otroškega dodatka ne bi nadomestilo izpada.

Delovno sposobne brezposelne bi pri zaposlitvenih vprašanjih obravnaval zavod za zaposlovanje, za njih pa bi preučili spremenjeno ureditev denarne pravice. Center za socialno delo bi obravnaval ljudi, katerih glavne ovire so socialne, zdravstvene ali druge funkcionalne težave. Obe instituciji pri dolgotrajno brezposelnih s kompleksnejšimi težavami sodelujeta že zdaj.

»Ob zaposlitvi prejemnika denarne socialne pomoči se bo pomoč postopoma zmanjševala ali bo za določen čas prejel dodatek za zaposlitev. Namen je, da bo zaposlitev finančno ugodnejša od nadaljnjega prejemanja pomoči.«

Pri socialnih transferjih nasploh bi zaradi doslednejšega preverjanja dejanskega stanja uvedli podatkovna opozorila za spremembe dohodka, premoženja ali prebivališča. Dohodki in premoženje bi se strožje upoštevali pri odločanju o upravičenosti in znesku.

»Presoja bo razlikovala osnovni dom od drugega premoženja ter upoštevala finančno premoženje, dodatne nepremičnine, poslovne deleže, kriptosredstva in premoženje v tujini.«

Ukrepe oziroma predloge zakonov naj bi sprejeli predvidoma že letos.