Ministrica napovedala strožji nadzor nad socialno pomočjo: »To ni zamenjava za delo«
Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve napovedujejo pomembne spremembe na področju socialnih transferjev. Ministrica Mateja Ribič je na novinarski konferenci predstavila načrte za strožji nadzor nad prejemniki socialne pomoči ter poudarila, da mora sistem služiti predvsem tistim, ki pomoč resnično potrebujejo. Ob tem je opozorila tudi na skoraj 180 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja, za katerega po njenih besedah pomemben del razlogov predstavlja neustrezno načrtovanje sredstev v preteklem obdobju.
Socialna pomoč po njenem ni nadomestilo za zaposlitev
Ministrica je poudarila, da socialni transferji ne smejo postati dolgoročna alternativa zaposlitvi.
Po njenih besedah mora biti cilj države, da se zdravi in za delo sposobni posamezniki vključijo na trg dela, socialna pomoč pa naj ostane namenjena predvsem ljudem, ki se zaradi različnih okoliščin ne morejo preživljati sami. Poudarila je, da želi ministrstvo poskrbeti, da bodo socialni transferji dosegli svoj osnovni namen.
Prihaja strožji nadzor
Ena od pomembnejših napovedi je okrepitev nadzora nad upravičenostjo do socialnih transferjev.
Na ministrstvu želijo podrobneje preverjati evidence brezposelnih in razloge, zaradi katerih posamezniki niso vključeni na trg dela. Namen nadzora bo ugotoviti, ali obstajajo objektivne ovire za zaposlitev ali pa posamezniki dela ne želijo sprejeti. Ministrica meni, da je na tem področju še precej neizkoriščenih možnosti.
Razmišljajo tudi o družbeno koristnem delu
Med koalicijskimi zavezami je tudi predlog, da bi se prejemanje denarne socialne pomoči povezalo z opravljanjem družbeno koristnega dela.
O takšni rešitvi bi po napovedih vlada lahko državljane vprašala tudi na posvetovalnem referendumu. Ministrica meni, da vključevanje v družbo zmanjšuje dolgotrajno brezposelnost ter pomaga ljudem ohranjati delovne navade in socialne stike.
Skoraj 180 milijonov evrov primanjkljaja
Ribičeva je ob predstavitvi ukrepov opozorila tudi na veliko finančno vrzel v proračunu ministrstva.
Kot glavni razlog je navedla, da pri pripravi letošnjega proračuna niso bili ustrezno upoštevani dvig minimalne plače in finančni učinki plačne reforme. Po njenih navedbah največ sredstev primanjkuje za starševska nadomestila, otroške dodatke, osebno asistenco, denarne socialne pomoči, varstvene dodatke ter plače zaposlenih v varstveno-delovnih centrih. Kljub temu je zagotovila, da bodo naredili vse, da upravičenci ne bodo ostali brez zakonsko določenih pravic.
Razprava o spremembah se nadaljuje
Napovedani ukrepi so že sprožili politične odzive. Del politike podpira strožji nadzor nad porabo javnih sredstev in večje vključevanje brezposelnih na trg dela, drugi pa opozarjajo, da mora država pri morebitnih spremembah ohraniti visoko raven socialne varnosti za najranljivejše skupine prebivalstva. O tem, kako bodo napovedani ukrepi vključeni v zakonodajo in kdaj bi lahko začeli veljati, bodo v prihodnjih mesecih odločali vlada in državni zbor.
